Predgovor
Nabor podatkov o potujočih glasbenikih, ki so v dolgih 17. in 18. stoletju prišli na geografski prostor, kjer se je govorilo tudi slovensko, ali pa iz njega odšli, je bil zbran v okviru evropskega projekta o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku (HERA MusMig). V projektu, ki je trajal od septembra 2013 do novembra 2016 je v partnerski skupini iz Slovenije sodelovalo šest raziskovalcev iz Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od podoktorskih raziskovalcev na začetku kariere do izkušenih starejših sodelavcev, strokovnjakov za posamezna področja, povezana tudi z migracijami. V okviru tega projekta smo raziskovali glasbene migracije v najširšem pomenu besede, od premikov oseb do poti glasbenega repertoarja, idej, glasbenih oblik, slogov ipd. – skratka vse glasbene infrastrukture z mejnima letnicama 1585 in 1815.
Osrednjo skupno nalogo vseh šestih partnerskih skupin iz štirih evropskih držav je predstavljalo zbiranje imen glasbenikov in identifikacija njihovih geografskih premikov. Podatki so se zbirali iz najrazličnejših primarnih in sekundarnih virov ter obstoječe literature, vsebinsko pa se je poskušalo zajeti migracije v okviru cerkvenih ustanov (redovi ter škofijska in druga glasbena središča), posvetnih krogov (glasbeno gledališče, deželne in mestne glasbene formacije, zasebne pobude ipd.), potovanja glasbenikov zaradi šolanja, boljšega zaslužka ali kariernih možnosti.
Slovenska skupina je v skupno podatkovno zbirko prispevala 638 gesel. Pri zbiranju podatkov so sodelovali vsi člani skupine, urejali pa sta jih dr. Maruša Zupančič (med 20. decembrom 2013 in 30. junijem 2014) ter od 1. septembra 2014 do izteka projekta 30. novembra 2016 dr. Katarina Trček Marušič. Prvih 259 imen je zbrala dr. Zupančič, ostala pa dr. Trček Marušič, ki je na koncu vse tudi redigirala in vpisala v skupno zbirko.
Pričujoči katalog je slovenska različica in redakcija gesel s slovenskim prostorom povezanih imen in predstavlja stanje ob zaključku projekta, torej konec leta 2016. Posamezni glasbeniki so v katalogu predstavljeni v samostojnih enotah, v katerih so zabeležene različne oblike imen, poklici oz. dejavnosti, podatki o šolanju, poteh in glasbenih delih, če je bila oseba tudi skladatelj. Na koncu so navedeni tudi viri in uporabljena literatura.
Uvodno predstavitev, analizo zbranih podatkov in razmišljanje o preteklih glasbenih migracijah našega prostora je prispevala dr. Katarina Trček Marušič, ki je bila večino trajanja projekta odgovorna za slovenski prispevek k skupni podatkovni zbirki.
Četrta knjiga v elektronski zbirki Slovenska glasbena dediščina je torej predvsem dokumentarnega značaja in je namenjena nadaljnji javni uporabi zbranih podatkov, obdelavi in tudi dopolnjevanju za potrebe nacionalnih in mednarodnih muzikoloških raziskav. Naj dobro služi vsem uporabnikom.
Potujoči glasbeniki na ozemlju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju
Migracije, premiki in potovanja so širok pojem in kompleksen pojav, s katerim se je in se še danes srečuje cel svet. Ker je gibanje oziroma spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter iskanje boljšega ekonomskega in socialnega položaja za človeka že od nekdaj sinonim sreče in blagostanja, so migracije pomemben del človeške zgodovine. Države so bodisi epicentri selitev, prehodna ozemlja popotnikov ali njihov končni cilj. Še posebno v današnjem času, ko so selitve ljudi obsežnejše kot kdaj koli poprej, so priseljevanja oz. preseljevanja pereča tema in globalna problematika. Poleg negativnega prizvoka, ki danes pogosto spremlja pojav migracij, pa imajo le-te tudi pozitivne konotacije. Kot neizogibni del gospodarskega in družbenega življenja vsake države so selitve lahko tudi koristne tako za posameznika kot za celotno družbeno okolje. Z vključevanjem migrantov v novo okolje so le-ti lahko pomemben doprinos na kulturnem, ekonomskem in družbenem področju.
S pojavom migracij se skozi celotno zgodovino srečujemo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Bila je tako ozemlje, kamor so se ljudje priseljevali, kot tudi ozemlje, iz katerega so se prebivalci izseljevali. Med vidnejšimi je izseljevanje v času protestantizma, ko so se konec 16. in v začetku 17. stoletja v obdobju izvajanja protireformacije zaradi verske nestrpnosti s tukajšnjega ozemlja izselili številni protestanti.
Migracije, ki so del vsakdana, se ne tičejo le države izvora, temveč so vplivi preseljevanja globalni. Države niso neprehodna in neodvisna enota, temveč jih med seboj povezujejo močni migracijski tokovi, ki s seboj prinašajo raznolike družbene in kulturne običaje. Spoznavanje in sprejemanje raznolikosti ter sobivanje v medsebojnem sožitju pa je doprinos h kulturi posameznega naroda. To se lepo odraža v glasbeni umetnosti, kjer se skupaj s preseljevanjem glasbenikov in drugih umetnikov med seboj srečujejo in širijo tudi različne glasbene ideje, prakse in običaji.
Omenjenim glasbenim migracijam se je posvečal mednarodni projekt MusMig – Music Migrations in the Early Modern Age: The Meeting of the European East, West and South (Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na stičišču evropskega vzhoda, zahoda in juga), ki je pod okriljem programa HERA – Humanities in the European Research Area potekal od 1. septembra 2013 do 30. novembra 2016. V okviru projekta se je raziskovalo glasbeno migracijske poti 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje vzhodne, zahodne in južne Evrope. Projekt je vključeval raziskovalce iz štirih evropskih držav: Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Poljske.
Cilj projekta je bil obogatiti evropsko glasbeno zgodovino z vedenjem o glasbenih transferjih na ozemlju zgodovinskih pokrajin zgodnje novoveške Evrope in ugotoviti, kako mobilni so bili glasbeniki v 17. in 18. stoletju. Da je bilo mogoče zajeti celovit pogled na preseljevanje glasbenikov, projekt ni vključeval zgolj znanih in uveljavljenih migrantskih glasbenikov, temveč je v zgodovini iskal vsakršnega popotnika, tudi anonimnega in naključnega ljubiteljskega glasbenika. Seznam glasbenih popotnikov je nazoren prikaz dinamike glasbenega življenja v 17. in 18. stoletju na evropskih tleh. Izdelana je bila spletna zbirka potujočih glasbenikov, dostopna širši javnosti (http://www.musmig.eu/database/ ), v kateri so zbrani vsi najdeni potujoči glasbeniki. Zbirka ne podaja le skopih podatkov, temveč vključuje tudi grafično prikazano časovno os, ki ponazarja dogodke v življenju glasbenika in je povezana z zemljevidom Evrope, na katerem je mogoče slediti glasbenikovi življenjski poti. Hkrati pa omogoča iskanje stikov med posameznimi potujočimi glasbeniki. Del zbirke so tudi informacije o glasbenikih na ozemlju današnje Slovenije, ki so v pričujočem katalogu zbrane v slovenskem jeziku.
V tej slovenski zbirki so glasbeniki razvrščeni po abecednem vrstnem redu glede na priimek. Vsak glasbenik je predstavljen v samostojni enoti, katere naslov je glasbenikov priimek in osebno ime, kot je uveljavljeno v literaturi (Abbele, Alloisia). Redovnice in redovniki imajo ob priimku in imenu še akronim redovne skupnosti, ki so ji pripadali. Na začetku vsakega gesla so navedene različice osebnega imena, kraj in datum rojstva oz. krsta (*) ter smrti oz. pokopa (+). Nadaljnji biografski podatki so razvrščeni v več kategorij, po sledečem vrstnem redu: Poklic ali dejavnost, Šolanje, Zaposlitev, Poti, Dela, Razno, Povezane osebe, Viri in literatura. Zbrani podatki odražajo stanje zbirke ob zaključku projekta HERA MusMig konec leta 2016. Pričujoči katalog tako ni zaključena celota, temveč dopušča možnosti za dopolnjevanje in urejanje gesel.
Izdelava zbirke potujočih glasbenikov je zahtevala natančno raziskavo slovenskega prostora. Sprva je bilo potrebno raziskati relevantne sekundarne vire in iz njih pridobiti nadaljnje smernice za raziskovanje primarnih virov, tj. širokega spektra ohranjenega arhivskega gradiva. Med pomembne tovrstne pričevalce sodijo tako neposredne navedbe migracij glasbenikov kot tudi posredne omembe vsakršnih prenosov glasbenega gradiva (partiture, libreti, glasbene zbirke) ter prepisov le-tega. Za to je bila na Slovenskem zadolžena skupina raziskovalcev na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU pod vodstvom predstojnice inštituta dr. Metode Kokole in petih sodelavcev: dr. Nataša Cigoj Krstulović, dr. Klemen Grabnar, dr. Radovan Škrjanc, dr. Katarina Trček Marušič in dr. Maruša Zupančič, ki so na projektu sodelovali v različnih časovnih obdobjih. Raziskovalci so z obširnimi in poglobljenimi študijami izbranih primerov raziskovali pojem migracij in širili do tedaj skromno bero tovrstne literature na področju slovenske muzikologije, dr. Maruša Zupančič in dr. Katarina Trček Marušič pa sta bili zadolženi za iskanje glasbenih popotnikov in z njimi povezanih podatkov ( http://www.musmig.eu/research/p6-project-6/ ).
Raziskani so bili vsi pomembni glasbeni fondi naslednjih ustanov: knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani (SI-Lf), arhiv stolnega kora v Ljubljani (SI-Ls), Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lng), Semeniška knjižnica v Ljubljani (SI-Lsk), Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lnr), knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijski arhiv Ljubljana (SI-Lna), Pokrajinski arhiv Maribor (SI-Mpa), glasbeni arhiv stolnice v Mariboru (SI-Ms), knjižnica Ivana Potrča Ptuj (SI-Pk), glasbeni arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju (SI-Co), knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu (SI-Nf), knjižnica kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (SI-Nk), minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu (SI-PIm), župnijski arhiv Piran (SI-PIž), arhiv stolne župnije v Kopru (SI-Ka), Pokrajinski arhiv Koper (SI-Kp), škofijski arhiv Koper (SI-Kš) in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (SI-Ko).
Zbrani podatki so tako omogočili izdelavo prve zbirke v slovenski glasbeni zgodovini, ki združuje podatke o migracijskih tokovih na ozemlju današnje Slovenije. Zbirka, ki vključuje migracijske glasbenike iz 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje Republike Slovenije, je pomemben doprinos k skupni evropski glasbeni zgodovini. Njen obseg pa kaže na razsežnost migracij na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem novem veku. Pregled nastale zbirke je omogočil izdelavo statistike, s pomočjo katere bo v nadaljevanju predstavljena dinamika glasbenih migracij na ozemlju današnje Slovenije; navedeni bodo najpogostejši vzroki za migracije, predstavljene raziskane tranzicijske poti potujočih glasbenikov in orisani profili glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju mudili na ozemlju današnje Slovenije.
Migracije na področju glasbene umetnosti so bile do sedaj sorazmerno malo raziskane. Slovenska muzikološka stroka se namreč s tem vprašanjem vse do pričetka projekta MusMig ni sistematično ukvarjala. Muzikološka literatura zato ni ponujala specifičnih raziskav migracijskih gibanj. Individualna potovanja glasbenikov so omenjena zgolj v splošno zgodovinskih raziskavah, medtem ko se raziskovanju kompleksnejših migracijskih vprašanj, kot so pomen glasbenih migracij za razvoj slovenskega glasbenega življenja, vključevanje migrantskih glasbenikov v novem okolju in umeščanje migracij v širši evropski koncept glasbeno migracijskih tokov, raziskovalci do sedaj v večji meri še niso posvečali.
Podrobnejše raziskave slovenske glasbeno-migracijske zgodovine želi spodbuditi statistika glasbenih migracij, ki bo predstavljena v nadaljevanju; pokazati želi na razsežnost migracij na področju glasbene umetnosti, poudariti pomembnost migracij za razvoj glasbene umetnosti, pokazati pot k še nerešenim vprašanjem in raziskovalce izzvati za podrobnejše raziskave in študije na tem področju.
Že obseg zbirke kaže, da je bilo ozemlje današnje Slovenije močno prehodno. Tu so se skozi stoletja ustvarile najrazličnejše tranzicijske poti, ki so jih iz najrazličnejših vzrokov vodili ljudje številnih poklicev, znanj in interesov. Mnogi med njimi so bili ekonomski migranti, povsem običajna so bila študijska potovanja, pogosti so bili tudi potujoči virtuozi, poslani na službeno pot. Zaslediti je mogoče tudi politične in verske migrante. Našteti vzroki so pripeljali do močno razvejanega zemljevida migracijskih poti.
Kot so raznolike migracijske poti, tako so raznovrstni tudi profili najdenih potujočih glasbenikov, ki so bili prisotni na ozemlju današnje Slovenije. Vzrok za to je dejstvo, da je pojem migracij v zbirki razumljen v najširšem kontekstu, in sicer: ne glede na čas bivanja izven meja matičnega ozemlja so v zbirko vključeni vsi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z glasbo. To so:
- popotniki, ki so bili poklicno povezani z glasbeno umetnostjo: poleg pevcev, inštrumentalistov, skladateljev idr. sodijo v to skupino še obrtniki oz. rokodelci, glasbeni teoretiki in učitelji;
- ljubiteljski ustvarjalci, poustvarjalci in podporniki glasbene umetnosti ter
- popotniki, katerih narava njihovega primarnega poklica oz. študija je predpostavljala glasbeno aktivnost.
Tudi časovna os obsega dolgo obdobje, ki se razteza skozi 17. in 18. stoletje, natančneje zbirka vključuje vse glasbenike, ki so bili rojeni med letoma 1580 in 1799, oziroma tiste, ki so migrirali med letoma 1600 in 1815.
Z ozirom na navedene omejitve je bilo mogoče med relevantne popotnike uvrstiti 614 glasbenikov, ki so bili med letoma 1600 in 1815 prisotni tudi na ozemlju današnje Slovenije.
Čeprav se je slovenski del projekta osredotočal izključno na ozemlje današnje Slovenije, je v zbirko vključenih štirideset danes imenovanih »zamejcev«, torej glasbenikov, ki so delovali v krajih, ki so nekoč sicer pripadali skupnim političnim enotam (Štajerski in Goriški), vendar so danes ta ozemlja del sosednjih držav, Avstrije in Italije. Ti, danes obmejni kraji (Gorica, Trst, Gradec), so bili v zgodovini močno povezani z današnjim slovenskim ozemljem in so pomembni pri raziskavah glasbenega življenja na Slovenskem. Glasbeniki, ki so delovali v omenjenih krajih, so bili zato v zbirko vključeni, ne pa tudi v nadaljnjo raziskavo in zato ne vplivajo na predstavljeno statistiko.
Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so bile prisotne na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbenikov, med katerimi so tako na Slovensko priseljeni kot tudi izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali drugih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med izključno imigrantske ali emigrantske glasbenike.
Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status razvrščamo med:
- gojence graškega Ferdinandeuma in
- frančiškane.
Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Ferdinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu v okviru sistema štipendiranja omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštrumentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi (gl. sliko 1). V Univerzitetni knjižnici v Gradcu hranijo vpisno knjigo Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum (Ms. 486), kamor so jezuiti vpisovali nove člane Ferdinandeuma. V rokopisu je zabeleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v Gradec, koliko časa so se tam šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem času ukvarjali. Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključenem šolanju.

Primer tovrstne migracije je Johann Killer (Joannes Killer), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 ali 1639. Leta 1658 je postal gojenec graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist. Pomanjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lahko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šolanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval v katerem od mest izven današnjih slovenskih meja.
Odprto je tudi vprašanje koncepta migracij; gojenci so namreč potovali zgolj do Gradca, ki je nekdaj pripadal isti politični enoti kot del današnjega slovenskega ozemlja, vojvodini Štajerski. Če bi torej upoštevali zgodovinske politične meje, vseh gojencev Ferdinandeuma ne bi mogli uvrstiti med migrante. Tovrstna potovanja bi lahko razumeli zgolj kot nekakšne »med-deželne« migracije; torej bi med popotnike lahko uvrstili zgolj tiste, ki so v Gradec, na Štajersko, pripotovali iz sosednje dežele Kranjske.
Vprašanje migracij se pojavlja tudi pri frančiškanskih glasbenikih, ki so pripadali različnim samostanom znotraj frančiškanske province sv. Križa . Ta je zajemala frančiškanske samostane na današnjem slovenskem in hrvaškem ozemlju. V 18. stoletju, za časa Jožefa II., je razpadla na Notranjeavstrijsko provinco sv. Križa, s središčem v Ljubljani, ki so ji bili priključeni še nekateri avstrijski samostani, in Primorsko provinco sv. Križa s središčem v Karlovcu. Samostani posamezne province so bili med seboj povezani, kar potrjuje tudi dejstvo, da so samostanski bratje in z njimi glasbeno gradivo pogosto prehajali iz enega v drug samostan (gl. sliko 2). Frančiškansko provinco bi tako lahko razumeli kot samostojno enoto s svojo lastno ureditvijo, zaradi česar notranje selitve frančiškanskih bratov ne bi sodile med migracije, tudi če so se selili iz samostanov na današnjem Hrvaškem v samostane na ozemlju današnje Slovenije. Med migrante bi tako lahko šteli zgolj frančiškane, ki so se selili v 18. stoletju, torej za časa Jožefa II., ko je bila prvotna Provinca Hrvaške in Kranjske razdeljena na Notranjeavstrijsko (samostani na ozemlju današnje Slovenije) in Primorsko provinco (samostani na ozemlju današnje Hrvaške).



Pri obravnavi frančiškanskih glasbenikov se pojavlja tudi težava pri definiranju posameznih selitev bodisi kot imigracij ali emigracij. Zaradi prepogostega preseljevanja in prečkanja meja ter kratkotrajnega bivanja v posameznih samostanih je frančiškanske brate težko opredeliti zgolj kot priseljene ali izseljene glasbenike.
Za ponazoritev vzemimo dva frančiškanska glasbenika; prvega rojenega na ozemlju današnje Slovenije in drugega rojenega na ozemlju današnje Hrvaške.
Ivan Đuro Konstancija Guttmann (1730–1766) je kot frančiškanski organist, pevec in učitelj pogosto potoval. Njegova poklicna pot je bila razpeta med mesti Ormož, Zagreb, Čakovec in Križevci. Ker je v teh mestih bival le za obdobje enega do dveh let in se je vanje pogosto tudi vračal in s tem večkrat prečkal današnjo slovensko-hrvaško mejo, ga ne moremo točno opredeliti kot trajno ali začasno izseljenega glasbenika.
Prav tako je frančiškanski zborovodja Ludovik Udalricus Furlan (Forlan; 1684–1749) večkrat za krajše obdobje pripotoval v samostane na ozemlju današnje Slovenije (Novo mesto, Ljubljana, Nazarje). Zaradi nenehnega preseljevanja in prečkanja današnje slovensko-hrvaške meje ga ne moremo umestiti med začasno ali trajno priseljene glasbenike.
Kljub predstavljenim pomislekom pa so frančiškanski glasbeniki in gojenci graškega Ferdinandeuma uvrščeni med potujoče glasbenike, saj se razprava omejuje izključno na ozemlje današnje Slovenije. Obravnava ga kot enovit prostor z lastno zgodovino, v katero sodi vse, kar se je v preteklosti na tem ozemlju dogajalo, ne glede na to, katerim enotam je nekoč pripadalo. Zato so vsakršni prehodi njenih današnjih meja označeni kot migracije in vsi glasbeniki, ki so z ozemlja današnje Slovenije potovali v mesta, ki danes pripadajo sosednjim državam, nekoč pa so bila del iste politične enote, šteti med migrantske glasbenike.
Če skupini 573 glasbenikov odštejemo skupino 151 frančiškanov in gojencev Ferdinandeuma, ostane 423 glasbenikov. Viri slednjih so dovolj zgovorni, da omogočajo izdelavo širše podobe migracij na današnjem slovenskem ozemlju.
Iz grafa 1 je razvidno, da je bilo priseljevanja na Slovensko za dobre tri četrtine več kot izseljevanja z ozemlja današnje Slovenije. Prikazano dejstvo moramo zaradi široko opredeljenega pojma migracij podrobneje razčleniti in analizirati ter ugotoviti, kakšne vrste so omenjene migracije in kdo so potujoči glasbeniki. Pridobljene ugotovitve bodo namreč izostrile sliko migracijske pestrosti na današnjem Slovenskem.
XXX
Z ozirom na smer migracij (bodisi so se glasbeniki na današnje ozemlje Slovenije priselili ali izselili) in glede na čas, ki so ga popotniki preživeli izven matičnega ozemlja, lahko glasbenike razdelimo v štiri skupine, kot so prikazane v grafu 2:
- začasno priseljeni glasbeniki,
- začasno izseljeni glasbeniki,
- trajno izseljeni glasbeniki,
- trajno priseljeni glasbeniki.
XXX
Začasno priseljeni glasbeniki
Analiza v raziskavo vključenih migracij je pokazala, da so bili na današnjem slovenskem ozemlju prisotni predvsem gostujoči glasbeniki. To so bili večinoma poklicni glasbeniki, ki so po določenem času to ozemlje tudi zapustili.
Največja skupina začasno priseljenih poklicnih glasbenikov so člani nemških in italijanskih gledaliških skupin, ki so v 18. in v začetku 19. stoletja gostovale v Stanovskem gledališču v Ljubljani (gl. sliko 3). Med člani teh skupin so bili pevci in pevke, plesalci in impresariji; med slednjimi tudi priznani impresariji, kot sta brata Pietro in Angelo Mingotti (gl. sliko 4), Emanuel Schikaneder (gl. sliko 5) in Georg Schantrock. Gledališke skupine so v Ljubljani bivale zgolj v času sezon, po njihovem zaključku pa so pot nadaljevali v druga mestna središča. Ti glasbeniki niso bili tipični migranti, saj so se nenehno preseljevali iz mesta v mesto in bi jih bilo morda pravilneje označiti kot popotnike.



Med začasno priseljene glasbenike se uvrščajo tudi tisti, katerih narava njihovega primarnega poklica je narekovala glasbeno udejstvovanje. To so cerkveni poklici; duhovniki so se glasbeno udejstvovali kot inštrumentalisti, učitelji, skladatelji, pevci in zborovodje, med redovniki pa so bili poleg izvajalcev in skladateljev tudi libretisti in dramaturgi.
Ostali so še založniki, tiskarji in knjigarnarji, ki so med drugim izdajali in tiskali tudi najrazličnejše glasbene tiske in zbirali glasbeno literaturo.
Do sedaj predstavljeni glasbeniki zaradi kratkega delovanja na današnjem slovenskem ozemlju v slovenski glasbeni zgodovini niso pustili vidnejših in pomembnejših vplivov; v Ljubljani gostujoče gledališke skupine so se med seboj po kvaliteti sicer razlikovale, kljub temu pa gostovanje gledaliških skupin pomembnih evropskih impresarijev dokazuje, da je bila Ljubljana na področju glasbene produkcije primerljiva z drugimi večjimi evropskimi mesti.
Začasno izseljeni glasbeniki
Manjša skupina glasbenikov se je s slovenskega ozemlja začasno izselila. To so bili poklicni in tudi ljubiteljski glasbeniki. Slednji so bili predvsem študentje, ki so se izobraževali v večjih mestnih središčih izven slovenskega ozemlja, kot so Dunaj, Padova, Gradec itd. Tudi za nekaj učencev graškega Ferdinandeuma je znano, da so se po končanem šolanju kot duhovniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije. Mednje sodi škofjeločan Andrej Jurij Gladič (Andreas Gladik; 2. polovica 17. stoletja), ki je bil v graškem Ferdinandeumu pozavnist in trobentač. Po zaključenem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.
Med poklicnimi glasbeniki, ki so občasno gostovali izven meja Slovenije, pa so najpogostejši glasbilarji, in sicer orglarji. Sama narava orglarskega poklica je predpostavljala začasna potovanja; po prejemu naročila za nove orgle si je orglar moral ogledati prostor, v katerega bo glasbilo postavil, zaradi nižjih finančnih stroškov pa je glasbilo najpogosteje izdelal kar na mestu naročila. Tako je orglar Janez Faller (Johannes Faller; 1650–po 1717), ki je imel delavnico v Ljubljani, zaradi naročil in popravil pogosto gostoval tudi v Zagrebu (gl. sliko 6). Enako je Janez Jurij Eisl (Johann Georg Eisl; 1708–1780) izdelal orgle za cerkev v kraju Marija Gorica na Hrvaškem, v katere se je tudi podpisal (gl. sliko 7).

Poleg glasbilarjev so znani še nekateri drugi glasbeni poklici, kot so inštrumentalisti in skladatelji, ki so se izobraževali v večjih, najpogosteje avstrijskih mestih (Salzburg, Dunaj, Gradec) in se po zaključenem šolanju kot izobraženi glasbeniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije, ali pa so v sklopu službenih obveznosti, najpogosteje so bili to inštrumentalisti, gostovali na slovesnostih v tujih mestnih središčih, npr. v Gradcu.
Za poznavanje slovenske glasbene zgodovine so pomembnejši glasbeniki, ki so se na slovensko ozemlje priselili ali z njega izselili za daljše obdobje, se aktivno vključili v novo okolje in v tamkajšnjem kulturnem življenju pustili vidno sled. Rezultati analize so pokazali, da je bilo v 17. in 18. stoletju na Slovensko trajno priseljenih glasbenikov več kot v tem obdobju trajno izseljenih glasbenikov.
Trajno izseljeni glasbeniki
Glasbeniki, ki so se z ozemlja današnje Slovenije izselili za daljše obdobje ali celo za trajno, so bili predvsem poklicni glasbeniki. Ti so se v novem okolju zaposlili in s tem tudi vključili v tamkajšnje glasbeno življenje. Izven meja domovine so živeli od deset pa vse do petdeset in več let in za približno polovico teh glasbenikov je znano, da so v tujini zaključili svojo življenjsko pot.
Med izseljenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti in pevci, pogosti pa so tudi glasbilarji. Službovali so v večjih mestnih središčih, predvsem avstrijskih: Gradec, Dunaj, Celovec, Innsbruck, Admont, Rottenmann in Vetrinj. Opravljali so predvsem poklic dvornega in cerkvenega glasbenika, nekaj pa jih je bilo tudi v službi mest. Med njimi so bili priznani in uveljavljeni glasbeniki, kot je orglar Frančišek Ksaver Križman (Franciscus Xaverius Crisman; 1726–1795), ki je izdeloval orgle za pomembne avstrijske naročnike. Med drugimi tudi za samostansko cerkev sv. Florijana v kraju St. Florian (gl. sliko 8).
Levo: Križmanova orgelska omara po povečanju. Desno: omara pred povečanjem; bakrorez Jakob Hirtl, 1838 (Škulj, Križmanova orglarska delavnica, po str. 112)
Kamničan Janez Krstnik Dolar (Joannes Baptista Dolar; 1621–1673) je na Slovenskem deloval kot učitelj. Kasneje je zapustil slovensko ozemlje in med drugim kot skladatelj in zborovodja uspešno služboval na Dunaju (gl. sliko 9).

Mariborčan Daniel Lackner (Lagkhner; 2. polovica 16. stoletja) je bil dvorni glasbenik v Loosdorfu in plodovit skladatelj. Prav tako tudi skladatelj Gabriel Plavec (Plautz, Plautzius; 2. polovica 16. stoletja–1641), ki je kot dvorni glasbenik služboval v Mainzu. Skladatelja Francesco Pollini (Franc; 1762–1846) (gl. sliko 10) in Giuseppe Tartini (1692–1770) pa sta bila uspešna glasbenika v italijanskih mestih.
Izseljeni glasbeniki so se, kot je prikazano, uspešno integrirali v novo okolje in se s kvalitetnim delom postavili ob bok ostalim tamkajšnjim glasbenikom.
Trajno priseljeni glasbeniki
Zaradi široko opredeljenega pojma migracij zbirka vključuje raznovrstna potovanja katerih koli z glasbo povezanih ljudi iz 17. in 18. stoletja, kar pa ne omogoča jasnega vpogleda v stanje glasbenega življenja in kulturnega okolja na področju današnjega slovenskega ozemlja. Da bi se razjasnila slika glasbenega dogajanja v 17. in 18. stoletju ter pomen in vpliv glasbenih migracij na razvoj glasbene umetnosti, je potrebno iz zbirke izluščiti zgolj tiste glasbenike, ki so se na ozemlje današnje Slovenije priselili, tu ostali daljše obdobje in s svojim delom zaznamovali tukajšnje glasbeno okolje.
Najdenih je bilo 76 glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju priselili na ozemlje današnje Slovenije. Med njimi so bili glasbeniki z ozemlja današnjih evropskih držav, predvsem Avstrije in Češke (glej tabelo 1 in graf 3).
1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1Ozemlje današnjih evropskih držav | Št. priseljencev |
Avstrija | 30 |
Češka | 17 |
Italija | 10 |
Nemčija | 8 |
Hrvaška | 3 |
Madžarska | 1 |
Nizozemska | 1 |
neznano | 6 |
XXX
Med trajno priseljenimi glasbeniki so bili profesionalni in ljubiteljski. Kot je razvidno iz grafa 4, je bil delež poklicnih in ljubiteljskih glasbenikov med seboj primerljiv.
XXX
Med ljubiteljskimi glasbeniki prevladujejo redovniki, ki so se v največji meri posvečali inštrumentalnemu in vokalnemu muziciranju, poleg teh obveznosti pa so opravljali tudi druge z glasbo povezane dejavnosti; bili so glasbeni učitelji, skladatelji, kopisti in zborovodje. Med prepoznavnejše sodi škofjeloški kapucin, pater Romuald Marušič, libretist znamenitega Škofjeloškega pasijona (Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceve Domini).
V glasbeno dejavnost so bile v večji meri usmerjene priseljene članice ženskih redov, med njimi so uršulinke in dominikanke. Med moškimi redovi pa so se z glasbo ukvarjali predvsem že omenjeni frančiškani ter tudi cistercijani in jezuiti.
Redovniki in redovnice so na Slovensko prišli predvsem z današnjega avstrijskega in češkega ozemlja, znani pa so tudi priseljenci iz današnje Hrvaške, Nemčije in Italije. Delovali so izključno znotraj samostanskega obzidja, njihovo muziciranje pa je bilo namenjeno predvsem samostanskemu bogoslužju (gl. sliko 11).
Nekoliko manj kot ljubiteljskih pa je bilo priseljenih poklicnih glasbenikov. V tej skupini prevladujejo izdelovalci glasbil, ki so na ozemlju današnje Slovenije, najpogosteje v Ljubljani, odprli svoje delavnice. Večinski delež znanih priseljenih glasbilarjev predstavljajo zvonarji. Najvidnejša zvonarska delavnica je bila delavnica beneške družine Samassa (gl. sliko 12). Jožef Samassa (Iosephus Samassa; 1692–1741) se je v Ljubljano priselil v začetku 18. stoletja, na povabilo sorodnika Gašperja Franchija (Casparus Franchi; ok. 1657–1733), ki je bil v tem času že uveljavljen ljubljanski livar. Franchi je namreč svojo delavnico želel predati mlajšim družinskim članom.

Nekaj je tudi orglarjev; prvi celjski orglar in začetnik štajerskega orglarstva Janez Frančišek Janeček (Johann Franz Janetscheck; 1697–po 1777) (gl. sliko 13) in prvi orglar na ozemlju današnje Slovenije, ki je v Ljubljani odprl orglarsko delavnico, Tomaž Krek (Thomas Khrueg; 1602–1650).
Poleg samostojnih podjetnikov so bili ostali priseljeni glasbeniki predvsem v službi cerkva, majhen delež je bilo mestnih glasbenikov. Med cerkvenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti, predvsem organisti, v službi večjih in pomembnejših cerkva na Slovenskem: ljubljanske stolne cerkve, mariborske župnijske cerkve in gornjegrajske župnijske cerkve. Med njimi je opazna večja skupina tistih, ki so poleg igranja kot glasbeni učitelji skrbeli za izobraževanje mlajših rodov cerkvenih glasbenikov. Njihove ostale z glasbo povezane dolžnosti so bile raznolike; ukvarjali so se tudi z zborovodstvom, petjem, skladateljevanjem in prepisovanjem glasbenega gradiva.
XXX
Med temi glasbeniki so osebe, ki so v slovenski glasbeni zgodovini s svojim delom pustile pomemben pečat. Z ozemlja današnje Avstrije priseljeni Jakob Frančišek Zupan (Suppan; 1734–1810) je v Kamniku opravljal službo organista in skladatelja. Benedikt Sluga (Benedictum Schluga; ok. 1745–1834), ki je pripotoval z ozemlja današnje Italije, je kot celjski glasbenik zapustil številne prepise muzikalij, ohranjene v arhivu celjske opatijske cerkve (gl. sliko 14).

Z ozemlja današnje Češke priseljeni Jožef Anton Krejči (Kretschi; 1787–1830) je na ozemlju današnje Slovenije deloval kot gornjegrajski organist in novomeški prepisovalec glasbenega gradiva. Prav tako z ozemlja današnje Češke priseljeni Jan Slavik (1787–1842) je bil organist in glasbeni učitelj v več slovenskih mestih.
Priseljeni glasbeniki so delovali v raznih ustanovah na ozemlju današnje Slovenije, večina od njih pa se je potegovala za mesto glasbenika v kapeli ljubljanske stolnice. Tu so prišli v stik z domačimi v stolnici zaposlenimi glasbeniki, tudi tistimi, ki so kasneje svojo službeno ali študijsko pot nadaljevali kot izseljeni glasbeniki.
Ljubljanska stolna cerkev je bila najvidnejša ustanova za razvoj cerkvene glasbe na današnjem Slovenskem. Njen vpliv ni bil viden le na Kranjskem, temveč je z rednim sodelovanjem s stolnico v Gornjem Gradu posredno vplivala tudi na Štajersko.
Obseg in kvaliteta glasbene kapele ljubljanske stolnice se je vidno dvignila v začetku 18. stoletja, ko je škof in glasbeni podpornik Žiga Krištof Herberstein (1644–1711) pred odhodom v Perugio glasbeni kapeli zapustil osebno volilo, s katerim se je stolna kapela postopoma okrepila (gl. sliko 15).

Po sestavi glasbenikov je bila raznolika; v tem času so v ljubljanski stolnici za glasbo skrbeli pevci, organisti, pevovodje in drugi inštrumentalisti. Ti so bili najrazličnejši popotniki, tako priseljeni (predvsem iz današnje Avstrije in Češke) kot tudi domači glasbeniki, ki so v času svojega delovanja določen čas preživeli v večjih mestnih središčih izven meja današnje Slovenije, kot sta Gradec in Dunaj.
V prvi polovici 17. stoletja je bil vodja stolne glasbene kapele najverjetneje z ozemlja Italije priseljeni Valentin Pistorius (+1656), organist pa Ljubljančan in kasnejši graški gojenec Ferdinandeuma Janez Gašper Gošelj (+1716). Po njegovi smrti je organistovsko mesto zasedel Pavel Prandsteyrl (Prandtsteyrl; *2. polovica 17. stoletja) z ozemlja današnje Nemčije, službo učitelja in zborovodje pa je opravljal z današnje Češke priseljeni Václav Josef Götzl (+1723).
Konec 18. stoletja je z današnje Češke priseljeni František Josef Benedikt Dusík (*1765) zasedel mesto organista in tu deloval tudi kot skladatelj in kopist (gl. sliko 16). V času njegovega delovanja (konec 18. stoletja) sta postala člana stolne kapele inštrumentalista Josef Wagner (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), ki je bil aktiven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in Joseph Niklitz (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), po rodu z ozemlja današnje Češke.
Dusíkov naslednik, prav tako član Filharmonične družbe, je bil Anton Höller (1760–1826) z današnjega Avstrijskega. V času njegovega službovanja je stolna kapela v glasbenem poustvarjanju dosegla visoko raven. Razlog za to so bili tudi dobri glasbeniki, med katerimi sta bila z ozemlja današnje Avstrije priseljena pevca Matej Babnik (Mattheus Babnigg; 1787–1868), ki je bil dejaven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in skladatelj Ferdinand Leopold Schwerdt (ok. 1770–1854).
Tudi glasbena kapela mariborske župnijske cerkve je sprejemala najrazličnejše glasbenike. V prvi polovici 18. stoletja so tu delovali priseljeni glasbeniki, kar je razvidno iz vizitacije leta 1741. V vizitacijskem zapisniku Relatio Visitationis Archidiaconalis (1741), ki ga hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor, so poleg organista Adama Kesslerja (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) z današnje Češke omenjeni še glasbeniki z ozemlja današnje Avstrije; kantor Franc Winkler (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) in njegov pomočnik Franc Niedermayer (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja), na mestu učitelja in zborovodje Franc Ksaverij Grill, kot inštrumentalist pa Janez Mascon (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja).
V arhivu mariborske župnijske cerkve je iz konca 18. stoletja ohranjeno precejšnje število glasbenih rokopisov. Njihov prepisovalec je bil takratni mariborski glasbeni učitelj, Anton Tremmel (1775–1849), ki je v Maribor prišel z ozemlja današnje Madžarske. Tremmel je bil kasneje tudi ustanovitelj in prvi vodja mariborskega moškega pevskega društva in pobudnik za ustanovitev glasbenega združenja v Mariboru.
Izdelana in predstavljena statistika migracijskih glasbenikov na ozemlju današnje Slovenije nazorno kaže, da je bilo to ozemlje izpostavljeno močnim migracijskim tokovom in prepleteno s številnimi tranzicijskimi potmi. Kljub visokemu številu migrantskih glasbenikov pa je med njimi zgolj 13 % trajno priseljenih glasbenikov. Slednji so z integracijo v tukajšnje družbeno okolje, z delom na glasbenem področju in s svojim prispevkom k tukajšnjemu kulturnemu življenju pomembno vplivali na razvoj glasbenega življenja in dvig njegove kvalitete.
Razlogi za tako številno izseljevanje in priseljevanje so bili različni. Glavni med njimi je zagotovo ekonomski; želja po večjem zaslužku in s tem povezanimi boljšimi življenjskimi pogoji za celotne družine je pomemben vzrok, da so se številni prvorazredni glasbeniki izselili z ozemlja današnje Slovenije in iskali zanimivejše priložnosti v večjih mestnih središčih. Tudi želja po kvalitetnejši izobrazbi je pogosto botrovala številnim odhodom glasbenikov z ozemlja današnje Slovenije. Potreba po najrazličnejših glasbenih profilih pa je sočasno na ozemlje današnje Slovenije privabila sicer dobre, a vendarle ne prvovrstne glasbenike. Glasbene ustanove na ozemlju današnje Slovenije niso dosegale tolikšne kvalitete kot ustanove v »glasbenih velemestih« in zato prvorazrednim glasbenikom niso predstavljale pravega izziva. Tisti redki, ki so se kljub temu ustalili na ozemlju današnje Slovenije, pa so za to imeli druge, osebne razloge.
Viri in literatura
Viri
- Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv Ćirila i Metoda , Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
- Arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju, zbirka muzikalij Benedikta Sluge.
- Hrvatski državni arhiv Zagreb, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. viii /100.
- Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, ms 486, fol. 130.
- Nadbiskupski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57.
- Nadškofijski arhiv Maribor, Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741, šk. d 15/1.
Literatura
- Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.
- Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia .
- Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 2 zv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958–59.
- Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. V: Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften , ur. Herbert Schneider, 90–99. Zürich: Georg Olms Verlag, 1996.
- Höfler, Janez. »Glasbenozgodovinske najdbe xviii. in xix. stoletja v Novem mestu« . Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.
- Höfler, Janez . Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
- Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
- Kinderić, Peter Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
- Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1 (2005): 75–93.
- Kokole, Metoda . »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.
- Kokole, Metoda . Isaac Posch, “diditus Eois Hesperiisque plagis - slavljen v deželah Zore in Zatona”: Zgodnjebaročni skladatelj na Koroškem in Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
- Kotnik, Andrej. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. V: Kamniško-komendski biografski leksikon. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12.
- Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
- Kuret, Primož . »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka «. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem , ur. Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.
- Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733) «. V: Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Posodobljeno 22. avgust 2016 . http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon .
- Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
- Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83, št. 1 (1992): 273–335.
- Pokorn, Danilo. »Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju «. Muzikološki zbornik 25, št. 1 (1989): 107–120.
- Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
- Škofljanec, Jože. »Red manjših bratov (O.F.M.) in province sv. Križa«. V: Frančiškani v Ljubljani: Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja , ur. Silvin Krajnc, 10–79. Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 2000.
- Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.
- Škulj, Edo. Križmanova orglarska delavnica: Ob 250-letnici njegovih prvih orgel (v Ribnici). Ljubljana: Družina, 2010.
- Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne «. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.
Katalog glasbenikov
Abbele, Alloisia, OSU
Alloisia baronica Abbele
Mater Filipina (Alojzija) Abbele
* Gradec, 1710
+ Ljubljana, 18. 4. 1746
Poklic ali dejavnost
Altistka
Pot
4. 11. 1733: Ljubljana; vstop v uršulinski red
Viri in literatura
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.
Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.
Adams
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Pevec
Zaposlitev
1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calvo
Član gledališke skupine Wilhelma Frasla
Pot
1804/1805: Ljubljana
Povezane osebe
Giuseppe Calvi
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Alberis, Teresa
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Pot
1766: Ljubljana; pevka v operi L'amante di tutte
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Alberti, Gioseppe
Giuseppe Nicola
Giuseppe Alberti
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevec
Operni skladatelj
Zaposlitev
1735: vodja kapele na dvoru grofa Frana Antona Rottala v kraju Holešov
Pevec v operni skupini Pietra Mingottija
Poti
1732: Mantova
1733: Moravska
1733: Ljubljana
1736: Gradec
1742: Ljubljana; operni pevec
Deli
1730: Gli Eccessi della tirannide
1734: Amore, e pace
Povezane osebe
Pietro Mingotti
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.
Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.
Kokole, Metoda. »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Altenberger, Matija
* Železna Kapla
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Pevec
Pot
1619: Gornji Grad
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Amaini, Carlo
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
1732: pevec na dvoru grofa della Torre.
Poti
1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano
1733: Ljubljani; pevec v intermezzu k operi Euristea
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Andre, Joannes Florentin, OFM
* Tirolska, 28. 5. 1730
+ Ljubljana, 30. 1. 1807
Poklic ali dejavnost
Organist
Tajnik province sv. Križa.
Šolanje
1752: študij filozofije
Zaposlitev
1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Kostanjevici
1753: organist in gvardian v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani
1780: kurat v Frančiškanskem samostanu v Brežicah
Poti
1750: Frančiškanski samostan v Kamniku
1752: Frančiškanski samostan v Kostanjevici
1753: Frančiškanski samostan v Ljubljani
1780: Frančiškanski samostan v Brežicah
1785, 1790–1797: Frančiškanski samostan v Novem mestu
Razno
1750: v Kamniku vstopil v red frančiškanskih bratov
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Angiolini
* Italija (domnevno Benetke)
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
1810: pevec v operni skupini impresarija K. L. Gindla.
Pot
1810: Ljubljana
Povezane osebe
K. L. Gindl
Viri in literatura
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Telegraphe officiel, št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GXMEEMEB.
Anschitz, Kaspar
Casparus Anshitz
* Kamnik, 1624
Poklic ali dejavnost
Glasbenik
Zborovski pevec v graškem Ferdinandeumu
Šolanje
3. 11. 1644: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Anton, Nanette
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Članica operne skupine impresarija Georga Schantrocha.
Pot
1801: Ljubljana
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Attems, Ferdinand d’
Ferdinand Graf von Attems
* Gradec, 22. 1. 1746
+ Gradec, 23. 5. 1820
Poklic ali dejavnost
Štajerski deželni glavar
Mecen
Razno
V prostorih Attemsove residence je delovala glasbena šola.
Prirejal je koncerte.
Pobudnik ustanovitve graškega Joanneuma.
Bil je lastnik številnih štajerskih posesti.
Viri in literatura
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Preinfalk, Miha. »Attems rodbina«. V:
Wikipedia. »Attems (Adelsgeschlecht)«. Obiskano 25. avgusta 2017. http://de.wikipedia.org/wiki/Attems_(Adelsgeschlecht)
Au, Franjo Leopold, OFM
* Ljubljana, 29. 6. 1749
+ Klanjec, 26. 2. 1832
Poklic ali dejavnost
Kopist
Skladatelj
Šolanje
1772–1774: Klanjec
Zaposlitev
1782: verjetno organist v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.
1803–1808: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Samoboru.
1808–1809: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Jastrebarskem.
1817–1827: kurat v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.
Pot
1782–1808: Frančiškanski samostan v Samoboru.
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Au, Innocentius, OFM
Inocent Auer
* Tirolska, 14. 2. 1712
+ Novo mesto, 20. 4. 1746
Poklic ali dejavnost
Organist
Pot
1733: Novo mesto; vstop v frančiškanski red
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.
Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Auersperg, Wolf Engelbert von
Volk Engelbert Auersperg
Volf Engelbert Auersperg
Turjaški
* Žužemberk, 22. 12. 1610
+ Ljubljana, 28. 4. 1673
Poklic ali dejavnost
Vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine
Mecen
Šolanje
Študent jezuitskega kolegija v Gradcu in Ljubljani.
Poti
Po 1633: Italija, Nemčija
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Preinfalk, Miha. » Auersperg, Wolf Engelbert, grof (1610–1673)«. V: Slovenska biografija . Obiskano 29. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001000/#novi-slovenski-biografski-leksikon.
Avancini, Nikolaj
* Tirolska, 1611
+ 1686
Poklic ali dejavnost
Pesnik
Libretist jezuitskih šolskih iger
Pisatelj
Jezuit
Zaposlitev
1635: učitelj retorike v Ljubljani
Poti
1633: Trst
1634: Zagreb
1935/1936: Ljubljana
Dela
Joseph a fratribus recognitus
Andronicus Orientis Imperator
Marius
Pomum Theodosii
Felicianus
Ignatius laesus
Tillyus Magdeburgi expugnator
Bethulia liberata
Amor in monte Golgothae a feris laniatus
Franciscus Xaverius
Viri in literatura
Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Azwangerin, Elisabeth, OSU
M. Bonaventura Elizabeta Azwanger
* Vipiteno (Sterzing), 1738
+ Ljubljana, 20. 11. 1779
Poklic ali dejavnost
Basistka
Violinistka
Altistka
Organistka
Pot
21. 10. 1755: Ljubljana; vstop v uršulinski red
Viri in literatura
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.
Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.
Babnik, Matej
Mattheus Babnigg
Babnig
Mathias
Mathieu
Mathäus
* Dunaj, 19. 9. 1787
+ Budimpešta, 1868
Poklic ali dejavnost
Organist
Pianist
Violist
Tenorist
Violinist
Klarinetist
Flavtist
Oboist
Skladatelj
Šolanje
Babnik je študiral glasbo pri Pietru Polzelliju na Dunaju.
Zaposlitev
1805: član glasbene kapele ljubljanske stolnice
1. 2. 1806: oboist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice
1808: altist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice
1808: namestnik kapelnika ljubljanske meščanske godbe
1812: v ljubljanskem stanovskem gledališču je sodeloval pri predstavah operne skupine Vicenza Lodovisija.
Od ok. 1815: član Academia Philharmonicorum Labacensis
1815–1822: učitelj petja na pevski šoli evangeličanske občine v Pešti
1818–1822: dirigent Glasbenega društva v Pešti
1846: regens chori cerkve servitskega reda v Pešti
Poti
1805–1815: Ljubljana
1815–1868: Budimpešta
Dela
1817–1820: Sonate pour le piano–forte avec accompagnement de violon
1819: Némét táncok
1840–1850: Pastoral Offertorium für Alt oder Bass Solo nebst Clarinett Solo und Orchester
1840–1850: Part 13 Offeretorium: Sacrificium Deo: für 2 Tenori 2 Bäfse und Clarinetto Solo nebst Orchester
Errinerung za tenor in klavir
Gesang–Übungen zum Gebrauche in der Singschule der Evang. Gemeinde A. C. in Pesth zusammengestellt von Mattheus Babnigg, 1. Heft
Viri in literatura
Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, glasbena zbirka.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 366, št. 2489.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Protocollum expeditorum Capituli Labacensis, VIII a, Kirchenmusik, Personae, št. 1730, 1731, 1734, 1735, 1767.
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, Philharmonische Gesellschaft, seznam članov (1803–1863).
Országos Széchényi Könyvtár, glasbena zbirka, Babnigg: Némét táncok.
Veszprém Érseki Könyvtár, Mathaeus Babnigg: Offertoriums.
Babnik, Matej. Sonate pour le piano-forte avec accompagnement de violon. Monumenta artis musicae Sloveniae, Supplementa, 1. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008.
Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Nagode, Aleš. »Babnik, Matej«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Škulj, Edo. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Ljubljana: Družina, 2005.
Bacciochi, Adam Josip Antun, OFM
* Weilhamen, 16. 3. 1721
+ Varaždin, 25. 4. 1791
Poklic ali dejavnost
Učitelj petja
Kantor
Organist
Zaposlitev
1748: organist v Čakovcu
1749, 1757: organist v Ivaniću
1750, 1756: organist v Frančiškanskem samostanu v Hrastovici
1751, 1754, 1755: organist v Frančiškanskem samostanu v Virovitici
1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Sigetu
1765–1766, 1772–1773: organist v Frančiškanskem samostanu v Ormožu
1765–1766, 1772–1773 kantor v Frančiškanskem samostanu v Ormožu
Organist v Frančiškanskem samostanu v Varaždinu
Razno
1742: v Ivaniću je vstopil v red frančiškanskih bratov
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Bästl, Georg
Wästl
* Kamnik
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v graški jezuitski cerkvi
Pot
1677: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Ballestra, Rajmund
Balaestra
Raymundum
Raymundo Balaestrae
Reinmundt
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Zaposlitev
Glasbenik na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.
Pot
25. 3. 1611: Ljubljana; gostovanje na slovesni umestitvi prošta Andreja Kralja
Deli
1611: Sacrae Symphoniae
Missa cum Tubis descripta Raymundì Balestrae a 16
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, Inventarium librorum Musicalium a quondam R. D. Decano (Michaeli Mukez) acceptorum et in Nova sacristia repositorum (16. 10. 1620).
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 287, 1614.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1603–1628, 11.05.1612.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/3.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Banco, Matthias
Matthias Banko
Matthias Ranko
Matthias Wankho
* Kranj, 1591
Poklic ali dejavnost
Pevec na dvoru v Gradcu
Šolanje
9. 11. 1608: vpis v graški Ferdinandeum (s pomočjo gvardiana deških pevcev, Matthiasa Ferrabosca)
1612: še vedno član graškega Ferdinandeuma
Zaposlitev
15. 9. 1606: pevec v glasbeni kapeli na graškem dvoru
8. 9. 1608: odpuščen iz graške kapele zaradi mutacije
Viri in literatura
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607–II–100, 1607–XI–50, HK 1608–IX–32, HK 1609–II–110.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 149.
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Baritz, Sebastian
* Laško, 1587
Poklic ali dejavnost
Pevec na graškem dvoru
Pot
1605: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Bartolini, Giuseppe
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Operni pevec
Zaposlitev
Vodja operne skupine v kateri so delovali: Raimundi, Lucia Bartolini, Gaetano Ghedini, Susanna Marranesi, Giacinto Perroni, Carlo Buttazoni, Giuseppe Benzon, Ant[onio] Trento, Luvigi Ramponi, Ang[ela] Ricoboni, Anna Loretti.
Poti
Pomlad 1787: Ljubljana
1787–1790: Ljubljana; pet gostovanj
20. 8. 1788–15. 9. 1788: Ljubljana
11. 1789–2. 1790: Ljubljana
Dela
1787: pevec v operi Li due castellani burlati v Ljubljani
1788: Il Falegname
1788: La Cosa Rara
1788: Le Nozze in contrasto
1788: L'Osmano o sia le Tre Sulltane
1788: La Grotta di Troffonio
19. 4. 1789: slovesno praznovanje kulturnega dogodka v Landschaftlichen Theater
1789/1790: Li due supposti Conti
1789/1790: L'impresario in angustie
1789/1790: Don Giovanni Tenore
1789/1790: La Moglie Capricciosa
1789/1790: La cosa rara
1789/1790: L'arbore di Diana
1789/1790: Il Rè Teodoro in Venezia
1790: pevec v operi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani
Sorodstvo
Žena: Lucia Bartolini
Povezane osebe
Lucia Bartolini
Giacinto Perroni
Gaetano Ghedini
Susanna Marranesi
Carlo Buttazoni
Anna Loretti
Ludwig Ramboni
Giuseppe Benzon
Ang[ela] Ricoboni
Raimundi
Ant[onio] Trento
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.
Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, akt 180/61, 18.04.1789.
Arhiv Republike Slovenije, Zoisov arhiv, Abschrift des Penzelische Verzeichnisses, fasc. 19.
Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.
Narodni muzej Slovenije, naslovna stran libreta Il re' Teodoro in Venezia.
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.
Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Bartolini, Lucia
Moltini
* Italija
Poklic ali dejavnost
Sopranistka
Zaposlitev
1789/1790: pevka operne skupine Giuseppa Bartolinija.
Pot
1789/1790: Ljubljana
Delo
1787: pevka v operi Li due castellani burlati v Ljubljani
Sorodstvo
Mož: Giuseppe Bartolini
Povezane osebe
Giuseppe Bartolini
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Bassi, Catterina
Negri
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Pevka v operni skupini neznanega impresarija.
Poti
1739: Gorica
1739: Celovec
Sorodstvo
Mož: Giovanni Domenico Negri
Povezane osebe
Giovanni Domenico Negri
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.
Brandenburg, Irene. »Negri«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Dean, Winton, in Daniel E. Freeman. »Negri, Maria Caterina«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Bassi, Domenico
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Poti
1770–1780: Gorica; operna gostovanja
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Bastelius, Jurij
* Pliberk
Poklic ali dejavnost
Kazuist
Pevec
Instrumentalist v Gradcu
Šolanje
1624: omenjen kot teolog v ljubljanski nadškofiji (v Pliberku)
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Bastianchitsch, Andreas
Andreas Bastianchich
* Kamnik, 1637
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v graškem Ferdinandeumu in jezuitski cerkvi
1663: duhovnik
Pot
10. 1659: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Battaglini, Domenico
* Cortona
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
1740: pevec v operni skupini Angela Mingottija
Poti
1740: Ljubljana
Pomlad 1740: Gorica
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.
Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.
Bayer, Janez Nepomuk, OCist
Payer
Peyer
* Würzburg, 13. 8. 1698
+ Stična, 17. 10. 1754
Poklic ali dejavnost
Organist
Regens chori
Skladatelj
Pot
1730: Stična
Razno
30. 10. 1730: vstopi v red cistercijanov v Stični
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.
P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.
Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehra, fol. 63.
Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.
Bellavigna, Maria
* Milano
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
1781: pevka v operni skupini Giovannia Domenica Negrija
Pot
1781: Gorica; pevka v operi L'Italiano in Londra
Povezane osebe
Giovanni Domenico Negri
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Benincasa, Bartolomeo
* Italija
Poklic ali dejavnost
Cenzor francoske uprave
Vodja ljubljanskega gledališča
Pot
1810: Ljubljana; operno gostovanje
Viri in literatura
Hunter, Mary. »Disertore, Il (›The Deserter‹)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Benzon, Giuseppe
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija.
Poti
1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati
1792: Padova; pevec v operi I due litiganti
1800: Firence; pevec v operi Il fanatico per la musica
Povezane osebe
Giuseppe Bartolini
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.
WorldCat. »Benzon, Giuseppe«. Obiskano 15. februarja 2018. http://worldcat.org/identities/viaf-35152742931127731963/.
Bernardi, Giovanni
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Plesalec v operni skupini Giuseppeja Piovanija.
Pot
1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.
Berner, Felix
* Nemčija, 1738
+ 1787
Poklic ali dejavnost
Impresarij dunajske operne skupine
Poti
2. 1768–4. 1768: Ljubljana
1784: Ljubljana
Gostovanja v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju.
Viri in literatura
Branscombe, Peter. »Savio, Johann Baptist«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
Bertachi, Giovanni
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
1781: pevec v operni skupini Giovannia Domenica Negrija
Pot
1781: Gorica; operno gostovanje
Povezane osebe
Giovanni Domenico Negri
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Bertelli, Antonia
* Bologna
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
1723–1744: pevka
1740: pevka v operni skupini Angela Mingottija
Poti
1725: Bologna
1738: Rimini in Firence
ok. 1740: Alessandria
1740: Ljubljana
Delo
1740: Pimpinone e Vespetta
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.
Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Besiaek, Casparus
Kaspar Wesiak
Kaspar Wesiagk
Kaspar Besiak
* Kranjska, 1588
+ Ljubljana
Poklic ali dejavnost
Pevec na graškem dvoru
Pot
1606: Gradec
Razno
30. 4. 1606: član graškega Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Bevilacqua, Matteo
* Italija (Bologna)
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini Filippa Dessalesa.
Pot
1742: Gorica
Povezane osebe
Filipp Dessales
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Bianchi Consoni, Maria
Tozzi
Maria Consoni
* Benetke, ok. 1735
+ po 1790
Poklic ali dejavnost
Operna pevka (sopranistka)
Poti
1757: Ljubljana
München
Parma
Dunaj
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.
Bayerisches Musiker-Lexikon Online. »Bianchi-Tozzi, Maria (Marianna)«. Obiskano 30. julija 2015. http://www.bmlo.lmu.de/.
Bucciarelli, Melania, Norbert Dubowy in Reinhard Strohm. Italian Opera in Central Europe. Zv. 1, Institutions and Ceremonies. Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2006.
Bianchi, Francesco
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
1757: pevec v operah L' impero delle donne in L' Arcadia in Brenta v Ljubljani
Pevec glasbene kapele lorenskega vojvode Karla V.
Pot
1757: Ljubljana
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Biankin, Barbara
Barbara Bianchi
* Genova, 1712
+ Ljubljana, 31. 1. 1733
Poklic ali dejavnost
Pevka
Pot
1733: Stanovsko gledališče v Ljubljani
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Sv. Nikolaj, mrliška knjiga, 1733.
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.
Bini, Antonio
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini Angela Mingottija.
Pot
1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.
Blatnik, Jurij
Blatnig
Georg Wlatnig
* Kranj, 1690 ali 1693
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Organist
Šolanje
Gradec
Leoben
Zaposlitev
1718: skladatelj jezuitskih šolskih iger v Gradcu
1718–1722: organist v stolnici v Gornjem Gradu
Pot
Pred 1718: Gradec; član Ferdinandeuma
Dela
Pred 1718: Salve Regina, Missa concentibus adaptata, Miserere, Regina coeli
Razno
Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Gornji grad, Vizitation 1/4, 1720.
Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.
Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Böck, Jurij Andrej
* Bregenz
Poklic ali dejavnost
Fizik
Instrumentalist
Zaposlitev
1709: instrumentalist v jezuitski šolski igri Amazon Christiana, fuga de utroque mundo triuphans seu s. Rosalia virgo Panormitana
Pot
1709: Ljubljana
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.
Böhm
Poklic ali dejavnost
Dirigent
Zaposlitev
1802–1803: v Ljubljani dirigent v operni skupini Georga Schantrocha
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Radics, Theaterliches Verdächtnitz oder Denkmal der Dankbarkeit.
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Bolognini, Dom.
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Plesalec v operni skupini Josepha Piovane
Pot
1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.
Bolognini, Madal.
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalka
Zaposlitev
Plesalka v operni skupini Josepha Piovane
Pot
1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.
Bonamico, Petro
Petro Guetfreund
Petrus Bono Amico
Pietro Buon Amico
Petro Buonamico
Petro Guetfreundt
Peter Bonamico
Peter Gutfreund
* domnevno Kranjska (Stična)
Poklic ali dejavnost
Altist
Skladatelj
Kapelnik
Zaposlitev
1588: altist na dvoru v Hechingenu
1602–1625: glasbenik na dvoru v Salzburgu
1608–1627: kapelnik na dvoru v Salzburgu
Skladatelj v Salzburgu
Pot
ok. 1600–1636: Salzburg
Delo
1635: Melos divinarum laudum zbirka pet- do osemglasnih vokalnih kompozicij
Razno
Poroka s Katarino Radach iz Stične
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Schneider, Constantin. Geschichte der Musik in Salzburg von der ältesten Zeit bis zu Gegenwart. Salzburg: Kiesel, 1935.
Spies, Hermann. »Aus der musikalischen Vergangenheit Salzburgs bis 1643«. Musica divina 2, št. 8/9 (1914): 314–345.
Bondini, Pasquale
* ok. 1737
+ domnevno Brauneck, 31. 10. 1789
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec operne skupine Angela Mingottija
1762/1763: domnevno praški operni direktor
1764: ustanovitev praške operne skupine
Pot
1763: Ljubljana; pevec v operi Il Mercato di Malmantile
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.
Branscombe, Peter. »Bondini, Pasquale«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Deutsche Biographie. »Bondini, Pasquale«. Obiskano 8. aprila 2015. http://www.deutsche-biographie.de/sfz5229.html#ndbcontent.
Quell' usignolo: Le site des premiers interpretes baroques et classiques. »Pasquale BONDINI,
ca 1737 – 1789«. Obiskano 8. maja 2015. http://www.quellusignolo.fr/basses/bondini.html.
Bonifaco, Baldassare
* Crema, 5. 1. 1585
+ Koper, 17. 11. 1659
Poklic ali dejavnost
Mecen Antonia Tarsie
Mecen koprske stolnice
Zaposlitev
24. 11. 1653: koprski škof
Pot
Pred 1653: Treviso
Povezane osebe
Antonio Tarsia
Viri in literatura
Radole, Giuseppe. La musica a Capodistria. Trst: Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia, 1990.
Wikipedia. »Baldassarre Bonifacio«. Obiskano 20. oktobra 2015. http://it.wikipedia.org/wiki/Baldassarre_Bonifacio.
Žitko, Salvator. »Kulturni utrip Kopra v času Tarsie«. Muzikološki zbornik 30, št. 1 (1994): 5–9.
Borsi
* Italija
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
1791: sodelovanje z impresarijem Felderjem
Pot
9. 10. 1791: Ljubljana
Povezane osebe
Felder
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Bratsch, Joseph
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.
Poti
1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana
Povezane osebe
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Bratsch, Sigmund
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.
Poti
1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana
Povezane osebe
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Brenner
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja gledališke skupine.
Pot
1735–1738: Ljubljana
Viri in literatura
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Burchard Kramer, Franjo, OFM
* 20. 12. 1755
+ Ljubljana, 10. 6. 1820
Poklic ali dejavnost
Organist
Šolanje
1775: filozofija v Ljubljani
1778: teologija v Ljubljani
Zaposlitev
Od 1772: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu
1775, 1778: organist v Ljubljani
1781: organist v Karlovcu
1783: organist v Kamniku
Poti
1772: Novo mesto; vstop v frančiškanski red
1775, 1778: Ljubljana
1781: Karlovec
1783: Kamnik
1798: Samobor
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Burtzer, Balthasar
Wurzer
* Kranj
Poklic ali dejavnost
Diskantist v glasbeni kapeli na graškem dvoru
Pot
1611: Gradec; član Ferdinandeuma
Delo
1620: Inventarium librorum musicalium ecclesiae cathedralis Labacensis
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Lederer, Josef-Horst. »Musikalische Beziehungen zwischen Graz und dem südlichen Innerösterreich zur Zeit der Gegenreformation«. V: Kontakte österreichischer Musik nach Ost und Südost, Zv. 3, uredil Rudolf Flotzinger, 59–68. Gradec: Akadem. Druck- u. Verlagsanst., 1978.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Bustelli, Giuseppe
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Impresarij praške operne skupine
Poti
1766: Ljubljana
1769: Ljubljana
Dela
1766: L'amante di tutte
1769: Der Plauderer
1769: Il cavaliere della piuma
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Volek, Tomislav. »Bustelli, Giuseppe«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Buttazoni, Carlo
* Italija
Poklic ali dejavnost
Basist
Zaposlitev
1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija
Pot
1789/1790: Ljubljana
Delo
1790: pevec v operni predstavi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani
Povezane osebe
Giuseppe Bartolini
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.
Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Buttstadt, Nicolaus
Niclasen Butstat
Nicolaus Busat
* Maribor
Poklic ali dejavnost
Basist
Zaposlitev
1607–18. 6. 1608 (8 mesecev): zaposlen v parlamentu v Regensburgu
Razno
Omenjen je v dokumentih graškega dvora.
Viri in literatura
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VI–38.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1608: Bd 23, fol. 198.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Cabbiati, Giuseppe
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
1732: pevec grofa della Torre
Pot
1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.
Caesar, Primus
* Velikovec, 1583
Poklic ali dejavnost
Pevec na graškem dvoru
Po 1606: menih
Šolanje
1606: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Cajnar, Anton
Cajner
+ Idrija, 1740
Poklic ali dejavnost
Organist
Zaposlitev
Organist v Ferdinandeumu v Gradcu
Organist v Ljubljani (2 leti)
Organist v Varaždinu (6 let)
18. 9. 1732–1740: organist v Idriji
Poti
Pred 1732: Varaždin, Ljubljana, Gradec
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Slovenec. »Idrijski organisti od l. 1688 do 1751«. Cerkveni glasbenik 51, št. 11–12 (1928): 178–179.
Callido, Gaetano
Antonio
* Este, 14. 1. 1727
+ Benetke, 8. 12. 1813
Poklic ali dejavnost
Orglar
Dela
1771: orgle v cerkvi avguštinskega samostana v Kopru
1772: orgle v stolnici v Kopru
Po 1784: orgle v cerkvi sv. Martina v Goriških Brdih
1788: orgle v cerkvi samostana sv. Klare v Kopru
1796: orgle v cerkvi sv. Mavra in Izoli
1796: orgle v cerkvi sv. Marije v Petrovčah
Viri in literatura
Mischiati, Oscar. »Callido«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Pineschi, Umberto. »Callido, Gaetano (Antonio)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.
Calvi, Giuseppe
* Italija
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla
Soplesalec Irene Calvi
Pot
1804/1805: Ljubljana
Sorodstvo
Žena: Irena Calvi
Povezane osebe
Wilhelm Frasel
Ferdinand Harte
Gaetano Massan
Adams
Thym
Wenzeslaus Scholz
Peterka
Gottfried Scholz
Ellena Gaggietti
Frasel
Irena Calvi
Perchtold
Jacopo Durante
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.
Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Calvi, Irena
* Italija
Poklic ali dejavnost
Baletna plesalka
Zaposlitev
1804/1805: Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla
Soplesalka Giuseppa Calvija
Pot
1804/1805: Ljubljana
Sorodstvo
Mož: Giuseppe Calvi
Povezane osebe
Giuseppe Calvi
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.
Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Campè, Pietro
* Torino
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Pot
1709: Ljubljana; plesni vodja v jezuitski šolski igri Amazon Christiana
Viri in literatura
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Cantoni, Elena
* Italija
Poklic ali dejavnost
Sopranistka
Zaposlitev
Pevka operne skupine impresarija Giuseppa Durellia
Pot
1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.
Feldman, Martha. Opera and Sovereignty: Transforming Myths in Eighteenth-Century Italy. Chicago: University of Chicago Press, 2007.
Caprarius, Martin
Poklic ali dejavnost
Kantor
Učitelj
Diakon
Šolanje
1615: študij logike na univerzi na Dunaju
Zaposlitev
1613: kantor v stolnici v Gornjem Gradu
1613: učitelj v Collegium Marianum v Gornjem Gradu
1616: diakon v Gornjem Gradu
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Carrara, Madalena
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Pot
1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.
Casalini, Giov. Bat.
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec operne skupine Angela Mingottija
Pot
1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.
Catani, Alessandro
* Cesena
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Član operne skupine Filippa Dessalesa
Pot
1741: Gorica
Povezane osebe
Filipp Dessales
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Cavanti, Giuseppe de
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.
Pot
1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.
Cecherelli, Maria
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Zaposlitev
Pevka operne skupine Angela Mingottija
Pot
1796: Ljubljana; pevka v operi La Grotta di Trofonio
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.
Cesaris, Margherita de
Margherita de Cesatis
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Zaposlitev
1805: pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia
Pot
1805: Ljubljana; pevka v operi Elise
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.
Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Cittadini, Marina
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevka
Poti
1732: Ljubljana; pevka v operi Il Tamerlano
1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Coletti, Giuseppe de
Coribante Tebanico
* Rim, 1744
+ Trst, 1815
Poklic ali dejavnost
Libretist
Pot
1782: selitev v Trst
Dela
Li virtuosi (1777 izvedena v Gorici)
1778: La locanda
1778: L'incognita perseguitata
1780: Isabella e Rodrigo
1781: Il curioso indiscreto
1781: L'italiana in Londra
1781: La scuola dei gelosi
1782: I viaggiatori felici
1782: Il convito
Razno
1780: eden od ustanoviteljev Accademie degli Arcadi Romano-Sonziaci v Gorici
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Coronati, Maura
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Pot
1766: Ljubljana; petje v operi L'amante di tutte
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Cosimi, Anna
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Članica operne skupine neznanega impresarija.
Poti
1739: Gorica; pevsko gostovanje
1739: Celovec; pevsko gostovanje
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Crosa, Lodovica
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Pot
1757: Ljubljana; pevka v operi L'Impero delle Donne
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.
Čandik, Janez, SJ
Johann Tschandik
Joannes Tsandek
Janez Čandek
* Višnja Gora, ok. 1583
+ Gradec, 8. 10. 1624
Poklic ali dejavnost
Tiskar
Učitelj
1600: član jezuitskega reda
Pot
1615: Gradec
Razno
1615: predvideni natis pesmarice Tomaža Hrena v Gradcu
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Steska, Viktor. »Janez Čandik, slovenski pisatelj«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 12, št. 1–2 ( 1902) : 1–12.
Dalpini, Gioan
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Pot
1757: Ljubljana; pevec v operi L'Impero delle Donne
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.
Delessnik, Leopold
* Maribor
Poklic ali dejavnost
Mestni in cerkveni glasbenik v Gradcu
Razno
1716–1751: obdobje delovanja
Viri in literatura
Muzikološki inštitut Gradec, register župnijskih cerkva.
Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.
Dengler, Georg
* Češka
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Gledališki direktor v Mainzu
Poti
1797–1798: Ljubljana; gostovanje gledališke skupine
9. 1800: Neuötting
Delo
7. 11. 1797: Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit
Viri in literatura
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Kutsch, Karl Josef, in Leo Riemens. Grosses Sängerlexikon. München: K.G. Saur, 2003.
Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.
Whittaker, Alfred. »Karl Ludwig Giesecke: His Life, Performance and Achievements.« Mitteilungen der Österreichischen Mineralogischen Gesellschaft 146 (2001): 451–479. http://www.uibk.ac.at/mineralogie/oemg/bd_146/146_451-479.pdf.
Dessales, Filipp
* Italija (Bologna)
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Lastnik operne skupine
Člani operne skupine: Alessandro Catani, Giovanna Falconetti, Matteo Bevilacqua.
Pot
1742: Gorica; gostovanje operne skupine
Povezane osebe
Giovanna Falconetti
Alessandro Catani
Matteo Bevilacqua
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Deutsch, Fr. Xavier
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja gledališke skupine
Domnevno je bil član gledališke skupine Michaela Facklerja.
Pot
1814/1815: Ljubljana
Povezane osebe
Michael Fackler
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Divinar, Michaël
Miha Divinar
Michael Divinar
* Kamnik, 1613
Poklic ali dejavnost
Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
7. 11. 1632: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1632: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Diwald, Franz
Diwalt
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
1779–1784: impresarij na dvoru kneza Esterházyja v Eisenstadtu na Gradiščanskem, v času, ko je na dvoru kot kapelnik služboval Joseph Haydn.
Poti
1779–1784: Eisenstadt
1784/85: Ljubljana
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Landstände of Carniola, Stan. II, šk. 33, fasc. 38, št. I.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Laibacher Zeitung, št. 17, 28. 4. 1785. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D8YHYJWL/e4db6ee6-2e77-4dde-a8a4-c96ca3b4fbd5/PDF.
Kuret, Primož. »Das Ständische Theater in Ljubljana/Laibach: über die italienischen Opernaufführungen Ende des 18. und Anfang des 19. Jahrhunderts in Ljubljana«. Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa 4 (1999): 80–92. http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa-222196 .
Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
Sas, Ágnes. »Esterházy«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Sivec, Jože, Metoda Kokole in Klemen Grabnar. Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. Stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Dolar, Janez Krstnik, SJ
Joannes Dollar
Joannes Baptista Dolar
Joannes Dolar
* Kamnik, 24. 6. 1621
+ Dunaj, 13. 2. 1673
Poklic ali dejavnost
Učitelj glasbe
Skladatelj
Pomočnik ravnatelja
Zborovodja
Duhovnik
Šolanje
Ljubljana; jezutska šola
1648: Steyr; magistrski študij
1649–1652: Dunaj; študij teologije
Dunaj; študij filozofije
Zaposlitev
1645–1647: Učitelj glasbe v jezuitski gimnaziji v Ljubljani
Vstopil je v noviciat v cerkvi sv. Ane na Dunaju
29. 3. 1652: mašniško posvečenje v stolnici sv. Štefana na Dunaju
1653–1654: učitelj in prefekt graške kongregacije
1656–1658: učitelj, pomočnik ravnatelja v semenišču, prefekt pevskega zbora in jezuitske šole v Ljubljani
1659: spovednik, prefekt zbora in šole ter svetovalec v mestu Győr
ok. 1661: zborovodja v jezuitski cerkvi na trgu Am Hof na Dunaju
Učitelj na gimnaziji v kraju Steyr
Prefekt zbora v ljubljanski stolnici
Poti
6.11.1639: Ljubljana; vstop v jezuitski red
1648: Steyr
1649–1652: Dunaj
1653–1654: Gradec
1655: samostan v kraju Judenburg
1656–1658: Ljubljana
1658: jezuitski red v kraju Passau
1659: Győr
1660–1673: Dunaj
Dela
1665: Musicalia varia
1666: Drammata seu Miserere mei Deus
Gl. MGG Online in Grove Music Online
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Historia collegii Labacensis S. J.: pars I, 1596–1691.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Faganel, Tomaž. »Dolar, Joannes Baptista«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Faganel, Tomaž. »Dolar [Tolar, Tollar, Thollary], Joannes Baptista«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Kamniško-komendski biografski leksikon. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12.
Dolenc, Ivan
Giovanni Dollenz
* Vipava, 1776
+ Trst, 1852
Poklic ali dejavnost
Izdelovalec violin
Šolanje
Učenec cremonskega izdelovalca violin Lorenza Storionija
Pot
1802: Trst; odprtje delavnice
Razno
Deloval je do ok. leta 1850.
Viri in literatura
Jevnikar, Martin, ur. Primorski slovenski biografski leksikon. Zv. 1. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974–1981.
Lütgendorff, Willibald Leo Freiherr von. Die Geigen- und Lautenmacher vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Frankfurt na Majni: Frankfurter Verlags-Anstalt, 1922.
Dotti, Gertrude
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Pot
1765: Ljubljana; pevka v intermezu La scaltra villanelle
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto La Scaltra Villanella, 1765.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Dragar, Alexius
Aleš Dragar
* Kranj, 1604
Poklic ali dejavnost
Organist in violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
20. 5. 1624: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1624: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Draxler, Dominik Martin, OFM
* Bavarska, 1695
+ Križevci, 17. 12. 1730
Poklic ali dejavnost
Poklicni organist
Zaposlitev
1720: organist, učitelj petja in orgel v Križevcih
1721–1724: organist, učitelj petja in orgel v Ormožu
1725: organist, učitelj petja in orgel v Varaždinu
1726: organist v Ormožu
1727: organist v Varaždinu
1728: organist v Križevcih
1729: učitelj petja in orgel v Križevcih
1730: organist v Križevcih
Razno
Ni bil duhovnik.
12. 11. 1718: vstop v frančiškanski red v Ormožu
Viri in literatura
Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Durante, Jacopo
Jakob
* Italija
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
Plesalec v operni skupini impresarija Giuseppa Calvia
1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom
Pot
1804/1805: Ljubljana
Povezane osebe
Giuseppe Calvi
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Durelli, Giuseppe
Joseph Dureli
Dorelli
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine, v kateri so peli: Rosalba Gazzi, Giuseppe de Cavanti, Giovanni Lainer, Elena Cantoni, Serafino Fei, Margherita de Cesaris, Lodovico Fidanza, Giulio Radicchi, Paolo Rosich, Vincenzo Ludovisi, Giuseppe Lainer, Bartolomeo Morelli, Orsola Fei, Nicolò Manzoni.
Poti
1805, 1807: Ljubljana
Delo
1805: Elisa
Povezane osebe
Rosalba Gazzi
Giuseppe de Cavanti
Giovanni Lainer
Elena Cantoni
Serafino Fei
Margherita de Cesaris
Lodovico Fidanza
Giulio Radicchi
Pablo Rosich
Vincenzo Ludovisi
Giuseppe Lainer
Bartolomeo Morelli
Orsola Fei
Nicolò Manzoni
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.
Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.
Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Dusík, František Josef Benedikt
Cormundy
Francesco Cormunni
Dusseg
Cormundi di Czaslau
Herzwelt
Cormundi
Dussek – Cormundi
Joseph Dussek
Dussech
* Čáslav, 22. 3. 1765
+ po 1817
Poklic ali dejavnost
Kopist
Organist
Violončelist
Violinist
Pianist
Skladatelj
Šolanje
Šola cistercianskega samostana v kraju Žďár
V benediktinskem samostanu v Pragi je študiral harmonijo in kontrapunkt
Zaposlitev
1790–1799: violinist v ljubljanski stolnici
1794–1799: organist v ljubljanski stolnici
Glasbeni direktor in skladatelj v milanski operi La Scala
Zasebni glasbeni tutor in koncertni mojster v gledališču St. Benedetto v Benetkah
Poti
1785–1790: Italija
ok. 1790: Ljubljana
1801: Gorica
1. 1817: Ljubljana
Dela
Gl. Barbo, František Josef Benedikt Dusík (Ljubljana, 2009).
Razno
1794: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani
Sodeloval je z Georgom Schantrochom
1. 7. 1790: Ljubljana; poroka
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Čáslav, župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, krstna knjiga, 1765.
Library of Congress, MICFILM 1182 REEL57 S2870: La Musica e del Celebre Sig. Maestro Dussech, detto Cormundi.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, poročna knjiga, 1790.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 265, 20. 1. 1796.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 604.
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Barbo, Matjaž, Howard Allen Craw, Barbara Garvey Jackson in Bonnie Shaljean. »Dussek family«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Blažeković, Zdravko, in Anselm Gerhar. »Dussek«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Snížková, Jitka. »František Josef Benedikt Dusík«. Muzikološki zbornik 26, št. 1 (1990): 29–35.
Ehrenreich, Mansvet, OFM
* 1703
+ Klanjec, 12. 5. 1758
Poklic ali dejavnost
Organist
Kurat
Učitelj
Dirigent
Zaposlitev
1730–1735: organist v frančiškanskem samostanu v Ljubljani
1735–1740: kurat v frančiškanskem samostanu v Kamniku
1740: učitelj v frančiškanskem samostanu v Novem mestu
1741–1743: zborovski dirigent v frančiškanskem samostanu v Ljubljani
Poti
1730–1735: Ljubljana
1735–1740: Kamnik
1740: Novo mesto
1741–1743: Ljubljana
1752–1755: Jaska
Po 1755: Klanjec
Razno
Član frančiškanskega reda
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Eisenberger, Ferdinand
* Salzburg, 1657
+ Ljubljana, 29. 10. 1692
Poklic ali dejavnost
Izdelovalec zvonov
Zaposlitev
Pomočnik v livarni zvonov Krištofa Schlaga v Ljubljani
Dela
Zvonovi za cerkve v krajih: Višnje (1686), Obrh pri Dragatušu (1687), Nova vas (1688), Koče pri Kočevski Reki (1691), Špeharji pri Vinici, Kostel, Fara pri Kočevju, Knežja vas, Sinji vrh ob Kolpi.
Izdeloval je zvonove za cerkve na Hrvaškem.
Razno
4. 5. 1687: poroka z Uršulo Schlag (Kimerle), vdovo zvonarja Krištofa Schlaga
1692: pridobitev mestnih pravic
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ljubljana, rokopis Vladislava Fabjančiča, Ljubljanski livarji zvonov in topov, rkp, enota 39.
Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.
Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.
Eisl, Janez Jurij
Johann Georg Eisl
Eisel, Eysl
Joannes Georgius Eisl
Hans Georg Eyssel
Ioannes Georgius Eysl
* Salzburg, domnevno 1708
+ Ljubljana, 18. 11. 1780
Poklic ali dejavnost
Orglar
Šolanje
Domnevno učenec avstrijskega orglarja Johanna Christofa Egedacherja.
1743–1752: pomočnik v delavnici Marka Göbla (podpis na Göblovem pozitivu)
Pot
ok. 1740: Ljubljana
Dela
1753: orgle za cerkev v Rosalnicah
1754: pozitiv za cerkev sv. Lovrenca v Kompolah
1755: pozitiv za neznano lokacijo v Celju. Danes ga hrani Narodni muzej Slovenije
1759: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Mariji Gorici (danes župnijska cerkev)
1759: orgle za cerkev v kraju Donja Kupčina
1761: orgle za cerkev pavlinskega samostana v kraju Svetice
1761: orgle za župnijsko cerkev v Komendi
1761: orgle za cerkev sv. Frančiška v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju
1762: pozitiv za župnijsko cerkev v Velikih Laščah (danes v Dvorski vasi)
1763: orgle za frančiškansko cerkev v Nazarjah
1764: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Novem mestu (danes v Velikih Brusnicah)
1764: orgle za cerkev sv. Jošta nad Kranjem
1764: pozitiv za cerkev v Šemniku
1770: orgle za cerkev sv. Petra v kraju Sveti Petar u Šumi
1772: orgle za cerkev v Jurjevici
1775: orgle za župnijsko cerkev v Radmirju
1780: orgle za stolnico v mestu Krka na Koroškem
1780: orgle za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani
Razno
1752: po smrti orglarja Marka Göbla je prevzel njegovo delavnico
Morda je bil Eislov pomočnik Josip Alojz Kučera.
Povezane osebe
Jopis Alojz Kučera
Viri in literatura
Donja Kupčina, cerkev sv. Marije Magdalene, orgle, podpis na sapnici.
Dvorska vas, cerkev sv. Janeza Krstnika, orgle, podpis v sapnici.
Jurjevica, cerkev sv. Križa, podpis v sapnici.
Medobčinski muzej Kamnik, pozitiv, podpis na pozitivu.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, 4 Sterb' register der Dompfarr, vom 1. Jänner 1771 bis 26. Aug 1812.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Komenda, dok. 2, fasc. 2.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Jakob, Razni spisi, fasc. 1.
Rosalnice, Tri fare, orgle, podpis na omari.
Sveti Jošt nad Kranjem, cerkev sv. Jošta, orgle, podpis v sapnici.
Sveti Petar u Šumi, cerkev sv. Petra in Pavla, orgle, podpis v sapnici.
Svetice, Pavlinski samostan, orgle, podpis v omari.
Velike Brusnice, cerkev sv. Križa, orgle, podpis v sapnici.
Bizjak, Milko. »Orgle v župniji Šentjernej«. V: Zbornik župnije Šentjernej, uredila Marinka Dražumerič, 425–430. Ljubljana: Družina, 1999.
Blažeković, Zdravko. »Eisl, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.
Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918.« Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.
Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.
Škulj, Edo. »Najstarejše Eislove orgle«. Cerkveni glasbenik 78, št. 7–9 (1985): 68–73.
Škulj, Edo. Orgle v ljubljanski nadškofiji. Ljubljana: Družina, Cerkveni glasbenik, 1987.
Trček Marušič, Katarina. »The Tradition of Göbl’s Organ Workshop«. V: Music Migrations in the Early Modern Age: People, Markets, Patterns and Styles, uredila Vjera Katalinić, 191–204. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2016.
Elsasser, Patritius P., OCist
* Maribor, 31. 5. 1725
+ Rein, 15. 3. 1766
Poklic ali dejavnost
Skladatelj arij, simfonij, partit
Violinist
Tenorist
Flavtist
Pot
13. 12. 1750: Rein; član cistercijanskega samostana
Delo
Urejeval je himnarije, horarije in izboljševal koralne knjige.
Viri in literatura
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Eržen, Matija
Roshen
Rausch
Matthias Reschen
Harshen
Arshen
Resch
* Pliberk
Poklic ali dejavnost
Glasbenik na dunajskem dvoru
Govornik v Gradcu
Duhovnik
Altist
Instrumentalist
Šolanje
1619–1621: teolog v ljubljanski škofiji
Zaposlitev
1637–1647: instrumentalist na dunajskem dvoru
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.
Österreichisches Staatsarchiv, Hofkammerarchiv, R. 174, 19. 4. 1638.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
Köchel, Ludwig von. Die kaiserliche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867. Dunaj: Beck'sche Universitäts-Buchhandlung, 1869.
Nettl, Paul. »Zur Geschichte der kaiserlichen
Hofmusikkapelle von 1636–1680«.
Fabani, Gaetano
* Tolmezzo
Poklic ali dejavnost
Čembalist
Skladatelj
Zaposlitev
1773: kapelnik v stolnici v Gorici
Delo
La cascina
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Fabris, Andre
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Plesalec v operni skupini Giuseppa Piovania.
Pot
1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.
Fackler, Michael
Poklic ali dejavnost
Pevec
Skladatelj
Igralec
Zaposlitev
Domnevno je bil član gledališke skupine Fr. Xaviera Deutscha.
Pot
1814/1815: Ljubljana
Delo
Musik und Chöre (glasba za igro Doctor-Fausts Leben, izvedena 11. 1. 1814)
Povezane osebe
Fr. Xavier Deutsch
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Fajenz, Franz Joseph
* 1764
+ Ljubljana, 24. 3. 1816
Poklic ali dejavnost
Plesni učitelj
Plesalec
Gledališki inšpektor
Zaposlitev
1798–1816: plesni učitelj v Ljubljani
Viri in literatura
Podlesnik Tomášiková, Lidija. »Plesni mojstri Kranjskih deželnih stanov v 18. in 19. stoletju«. Muzikološki zbornik 47, št. 1 (2011): 113–140.
Falconetti, Giovanna
* Rim
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Pevka v opernem podjetju Filippa Dessalesa.
Pot
1742: Gorica
Povezane osebe
Filipp Dessales
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Faller, Janez
Johannes Faller
* Ljubljana, 1650
+ Ljubljana, po 1717
Poklic ali dejavnost
Orglar
Dela
1680: pozitiv za eno od cerkva v Kamniku (domnevno za cerkev frančiškanskega ali jezuitskega samostana)
1680, 1698: popravilo orgel v cerkvi frančiškanskega samostana v Novem mestu
1688: orgle za cerkev sv. Katarine v Zagrebu
1689: popravilo orgel v stolnici v Zagrebu
1697: povečava velikih orgel v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični
1697: popravilo dveh manjših pozitivov v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični
1699: orgle za cerkev enega od kapucinskih samostanov na Kranjskem
1716: pozitiv za podružnično cerkev v Velikem Mlačevu
1731: pozitiv za podružnično cerkev v Gorenjem Karteljevu
1733: orgle za cerkev v Viševku
Razno
6. 8. 1674: poroka z Veronico Lindnas, vdovo mizarja in orglarja Matthiasa Lindnasa.
1677–1680: pridobljene meščanske pravice mesta Ljubljane
1717: zadnja omemba orglarja Fallerja
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, pogodba za popravilo orgel v Stični, 24. febr. 1697.
Hrvatski državni arhiv, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. VIII/100.
Nadbiskupijski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Trauungsbuch 1651–1682.
Novo mesto, Frančiškanski samostan, orgle, napisa na sapnici.
Bizjak, Milko. »Ivan Faller in njegove orgle pri Sv. Primožu nad Kamnikom«. Cerkveni glasbenik 75, št. 1–3 (1982): 30–31.
Bizjak, Milko. »Ljubljanske orglarske delavnice v obdobju baroka«. Cerkveni glasbenik 77, št. 1–3 (1984): 17–24.
Dolinar, Janez. »Dopisi: Kresnice«. Cerkveni glasbenik 57, št. 9–10 (1934): 152.
Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: zur Genese eines süddeutsch–österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.
Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.
Steska, Viktor. »Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom«. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 7, št. 1 (1916): 1–29.
Šaban, Ladislav. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«. Muzikološki zbornik 15, št. 1 (1979): 13–41.
Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.
Škulj, Edo. »Obnovljene orgle v Viševku«. Cerkveni glasbenik 80, št. 4–6 (1987): 62.
Škulj, Edo. »Nove orgle v Ponikvah«. Cerkveni glasbenik 81, št. 10–12 (1988): 98.
Škulj, Edo. »Orgel (Geschichte der Orgel in einzelnen Ländern > Slowenien)«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Švigelj, Ana. »Orgle v dekaniji Cerknica«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.
Fanini, Lukas
* Gorica
Poklic ali dejavnost
1600: deški pevec na graškem dvoru
Pot
1600: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Favelli, Anna
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Zaposlitev
Pevka v operni skupini Angela Mingottija.
Pot
1763: Ljubljana; pevka v operi Il Mercato di Malmantile
Povezane osebe
Angelo Mingotti
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.
Fei, Orsola
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operna pevka; mezosopranistka
Zaposlitev
Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.
Deli
1812: La Scala v Milanu; pevka v operi La pietra del paragone
1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.
Wikipedia. »La pietra del paragone«. Obiskano 24. avgusta 2017. http://en.wikipedia.org/wiki/La_pietra_del_paragone.
Fei, Serafino
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.
Pot
1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.
Felberin, Marianna, OSU
M. Konstancija Marijana Felber
s. Constantia Ferlberin
* Švabska, 1700
+ Ljubljana, 7. 5. 1760
Poklic ali dejavnost
Trobentačica
Pot
7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red
Viri in literatura
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.
Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.
Felder
* verjetno Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine.
1791: sodelovanje z Borsijem
Pot
1791/1792: Ljubljana
Povezane osebe
Borsi
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Feretti, Cesare
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Pot
1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Fermier, Joseph
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Član operne skupine Wilhelma Frasla.
Poti
1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana
Povezane osebe
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Ferroni, Anna
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalka
Zaposlitev
Plesalka v operni skupini Giuseppa Piovania.
Pot
1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.
Ferroni, Gaetano
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine
Pot
Po 1789: Ljubljana
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, št. 127/60.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Fidanza, Lodovico
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.
Pot
1805: Ljubljana; pevec v operi Elisa
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.
Fider, Janez
Joannes Fider
Johann Fidr
* Kamnik, 1641
Poklic ali dejavnost
Kantor
Instrumentalist
Organist
Zaposlitev
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.
Kantor in organist v Ljubljani.
Poti
1650–1659: Ljubljana
3. 11. 1660: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Finck, Johann Ferdinand
* Radgona, 1637
+ 1673
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Diskantist
Šolanje
1650: član graškega Ferdinandeuma
Zaposlitev
Diskantist na dvoru v Gradcu
1666–1668: duhovnik v mestu Gratwein
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Fiorani
Scorani
Morani
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine
Pot
1812: Ljubljana; operno gostovanje
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljanska gledališka uprava.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Fiume, Pellegrino del
* Bologna
Poklic ali dejavnost
Kapellmeister
Organist
Skladatelj
Zaposlitev
ok. 1790: organist v ljubljanski stolnici
Pot
1790–1792: Ljubljana
Viri in literatura
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Flego, Valentinus
Valentin Flego
* Gorica
Poklic ali dejavnost
Altist
Šolanje
7. 10. 1668: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Flora, Margaritta
Margarita
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Zaposlitev
1742: pevka v operni skupini Pietra Mingottija
Poti
1739: Gradec
1740: Gorica
1742: Ljubljana; pevka v operi Demetrio
Povezane osebe
Pietro Mingotti
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Demetrio, 1742.
Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.
Fogk, Andreas
* Kamnik, 1624
Poklic ali dejavnost
Pevec
Instrumentalist
Šolanje
9. 12. 1646: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu.
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Franchi, Gašpar
Casparus Franchi
Gašper Franchi
* Udine, ok. 1657
+ Ljubljana, 25. 8. 1733
Poklic ali dejavnost
Izdelovalec zvonov v Ljubljani (40 let)
Poti
1706/1707: Zagreb
Na starost se je preselil v Drago pri Reki.
1732: Ljubljana
Dela
Več kot 300 zvonov; Voklo pri Šenčurju, Pšata pri Primskovem, Frančiškanski samostan v Ljubljani, ljubljanska stolnica, Goče, sv. Marko v Zagrebu, Kropa, Nevlje pri Kamniku, Mala Štanga pri Litiji, Repnje, itd.
Sorodstvo
Sorodnik: Dominik Franchi
Razno
12. 7. 1693: poroka z Uršulo Eisenberger (rojeno Kümerle) v ljubljanski stolnici
V času bivanja v Dragi je delavnico vodil sorodnik Dominik Franchi.
Viri in literatura
Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.
Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar«. V: Slovenska biografija. Obiskano 30. avgusta 2017 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon.
Steska, Viktor. »
Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733)«. V:
Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.
Franz, Johann
Joannes Franz
* Kamnik, 1619
Poklic ali dejavnost
Diskantist
Šolanje
1634: prva omemba v Ferdinandeumu
20. 2. 1637: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Diskantist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Poti
1634, 1637: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Frasel
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Pevec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Wilhelma Frasla.
1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem
Pot
1804/1805: Ljubljana
Sorodstvo
Oče: Wilhelm Frasel
Povezane osebe
Wilhelm Frasel
Giuseppe Calvi
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Frasel, Wilhelm
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine.
Člani Fraslove operne skupine so bili: Frasel, Ferdinand Leopold Schwerdt, Giuseppe Calvi, Josepha Scholz, Joseph Bratsch, Ferdinand Harte, Gaetano Massan, Adams, Thym, Carl Mercy, Sigmund Bratsch, Wenzeslaus Scholz, Schmidl, Peterka, Gottfried Scholz, Ellena Gaggietti, Irena Calvi, Joseph Fermier, Perchtold, Jacopo Durante.
Pot
1804: Ljubljana
Sorodstvo
Sin: Frasel
Razno
1803–1807: Wilhelm Frasel je vodil operno skupino skupaj z Josepho Scholz
Povezane osebe
Frasel
Ferdinand Leopold Schwerdt
Giuseppe Calvi
Josepha Scholz
Joseph Bratsch
Ferdinand Harte
Gaetano Massan
Adams
Thym
Carl Mercy
Sigmund Bratsch
Wenzeslaus Scholz
Schmidl
Peterka
Gottfried Scholz
Ellena Gaggietti
Irena Calvi
Joseph Fermier
Perchtold
Jacopo Durante
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Freymüller, Thomas
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Član operne skupine Georga Schantrocha.
Poti
1801, 1803: Ljubljana
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Die Zauberzithetr oder Caspar der Fagotist, 22. 1. 1803.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Fridhelm, Aloysius, OFM
Alojzije Josip Fridhelm
* Blahutovice, 14. 8. 1735
+ Trsat, 25. 8. 1783
Poklic ali dejavnost
Organist
Šolanje
1755: gimnazija v Novem mestu
1758–1759: filozofija v Novem mestu
Zaposlitev
1758–1759: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu
Poti
1764: Ljubljana
1769: Karlovec
1776–1779: Frančiškanski samostan v Samoborju
1780: Trsat
Razno
1756: vstopil je v frančiškanski red
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.
Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Friedel, Johann
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine
Poti
1786: Ljubljana
8. 1787–3. 1788: Ljubljana
1788/1789: Ljubljana
Viri in literatura
Branscombe, Peter. »Schikaneder, Emanuel«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.
Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Friz, Primus Felician, OSB
* Kranj
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist
Šolanje
1677: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.
Razno
Član reda benediktincev
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Furlan, Ludovik Udalricus, OFM
Forlan
* Trsat, 1684
+ 19. 1. 1749
Poklic ali dejavnost
Zborovodja
Definitor in provincial Frančiškanskega reda
Zaposlitev
1724–1727: Frančiškanski samostan v Novem mestu
1728–1731: Frančiškanski samostan v Ljubljani
1733–1734: kurat v Frančiškanskem samostanu v Samoboru
1735: kurat v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu
1739: gvardian v Novem mestu
1745–1749: zborovodja in kurat v Frančiškanskem samostanu v Trsatu
[S. A.]: Učitelj v samostanu v Klanjcu.
[S. A.]: Deloval je v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah.
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Fusi, Margarita
* Italija
Poklic ali dejavnost
Plesalka
Zaposlitev
Plesalka v skupini Carla Sabbionija.
Pot
1773: Ljubljana; plesalka v operah La Locanda in La Buona figliuola
Povezane osebe
Carl Sabbioni
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.
Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.
Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.
Gabriel, Lukas
* Idrija
Poklic ali dejavnost
Izdelovalec violin
Šolanje
Študiral je v Italiji
Razno
1777–1785: obdobje delovanja
Viri in literatura
Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.
Mantuani, Josip. Razvoj glasbe pri Slovencih. Ljubljana : Glasbena matica, 1932.
Vannes, René. Dictionnaire Universel des Luthiers. Bruselj: Les Amis de la Musique, 1979.
Woodcock, Cyril. Dictionary of Contemporary Violin and Bowmakers. Brighton, Sussex: Amati, 1965.
Gaggietti, Ellena
* Italija
Poklic ali dejavnost
Baletna plesalka
Zaposlitev
1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom
Plesalka v skupini Giuseppa Calvia
Pot
1804/1805: Ljubljana
Povezane osebe
Giuseppe Calvi
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program za sezono 1804/1805.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Gaisruck, Franz Anton Josef Reichsgraf von
Gäsrock
* 1707–1718
+ Gradec, 22. 2. 1761
Poklic ali dejavnost
Ljubiteljski skladatelj glasbe za lutnjo
Deli
Menuet
Finale
Razno
1747: pridobil posest Novo Celje
Viri in literatura
Österreichisches Nationalbibliothek, Lautentabulatur, Cod. 18.829.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gallerani, Francesco
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Poti
1776: Gorica; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana
1776: Udine; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Gartner, Georg
* Slovenske Konjice, 1632
Poklic ali dejavnost
Diskantist
Pot
1645: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gazzi, Rosalba
* Italija, 1760–1769
+ 1830–1839
Poklic ali dejavnost
Operna pevka
Zaposlitev
Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.
Pot
1805: Ljubljana; pevka v operi Elisa
Povezane osebe
Giuseppe Durelli
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.
Bianchini, Luca, in Anna Trombetta. »Elenco degli interpreti«. V: ItalianOpera: La ricerca musicale in Italia. Obiskano 21. avgust 2018. http://www.italianopera.org/elenchi/CGI12.htm.
Gedini, Clemente Polognese
Ghidini Bolognese
* Italija (Bologna)
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
Pevec v operni skupini Gaetana Pecisa.
Pot
1773: Ljubljana
Povezane osebe
Gaetano Pecis
Viri in literatura
Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.
Gellinegk, Matija
Jellinek
* Češka
Poklic ali dejavnost
Glasbeni učitelj
Zaposlitev
1760–1762, od 1765: glasbeni učitelj v deški šoli Petra Pavla Glavarja v Komendi
Pot
1760: Komenda
Viri in literatura
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Georg, Johann
* domnevno Maribor
Poklic ali dejavnost
Diskantist
Zaposlitev
1743: diskantist v kraju Rottenmann
1743: diskantist v kraju Admont
Pot
1743: Maribor; obisk matere
Viri in literatura
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gerlaschitz, Andreas
Andrej Gerlašič
Poklic ali dejavnost
Trobentač
Trombonist
Zaposlitev
Trobentač na dvoru v Innsbrucku.
1616–1622: pozavnist na dvoru v Innsbrucku.
Pot
V Innsbruck je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Senn, Walter. Aus dem Kulturleben einer süddeutschen Kleinstadt : Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol in der Zeit vom 15. bis zum 19. Jahrhundert. Innsbruck: Tyrolia, 1938.
Ghedini, Gaetano
Gaetano Gehdini
* Italija
Poklic ali dejavnost
Basist
Zaposlitev
1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija
Pot
1789/1790: Ljubljana; pevec v operi Il Re Teodoro
Povezane osebe
Giuseppe Bartolini
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.
Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Giarolli, Giovanni Andrea
Gianelli
* Italija
Poklic ali dejavnost
Kastrat
Zaposlitev
1707: pevec v ljubljanski stolnici
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje, fol. 1–2 v.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Gigler, Jacobus
Jakob Gigler
* Maribor, 1592
Poklic ali dejavnost
Pevec na graškem dvoru
Šolanje
8. 11. 1604–4. 4.1605: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1605: Maribor
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gindl, K. L.
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Vodja operne skupine.
1810: član Gindlove operne skupine je bil Angiolini
Pot
1810/1811: Ljubljana
Dela
30.11.1810: La scaltra locandiera
11.12.1810: Un avvertimento ai gelosi
29.12.1810: Le convenienze teatrali
Povezane osebe
Angiolini
Viri in literatura
Télégraphe Officiel , št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXMEEMEB.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Gladich, Markus Josef
Josef Gladich
Josephus Gladich
* Kranjska
+ Gradec (pokopališče sv. Jurija), 2. 1677
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Pot
6. 1675: Gradec; Ferdinandeum
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gladick, Michael
Michael Gladitsch
Michaël Gladich
* Ljubljana
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
3. 11. 1662: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1662: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gladič, Jurij Andrej
Andreas Gladik
Gladnik
Andrej Gladik
* Škofja Loka
Poklic ali dejavnost
Trobentač in trombonist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
30. 11. 1671: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
Po končanem Ferdinandeumu se je preselil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Glanert, Bruno, OFMConv?
* Češka, 1741
Poklic ali dejavnost
1762: učitelj v minoritskem samostanu na Ptuju
1788: organist v minoritskem samostanu na Ptuju
Pot
1788: Minoritski samostan na Ptuju
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ptuj, arhiv minoritskega samostana, knjiga 49–51, inventar, 29. 5. 1788.
Mlinarič, Jože. »Zgodovina samostana od
ustanovitve do 1800«. V:
Globočnik, Jakob
Jakob Globotdchnig
Glawotschnik
Glabotschnickh
Jacobus Clobotschnig
Globotschnig
* Kranjska
+ Gradec, 19. 2. 1702
Poklic ali dejavnost
Trobentač
Pavkist
Šolanje
10. 1674–1677: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu
1677–1683: vojak v Križevcih (Slavonski krajini) pri general Ferdinandu Kristijanu grofu Trautmannsdorffu
1683–1702: trobentač štajerskih deželnih stanov
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. Aus Archiv und Chronik. Blätter für Seckauer Diözesangeschichte 2, št. 5 (1949): 126–136.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Kuret, Primož. »Štajerski deželni trobentač Jakob Globočnik«. Muzikološki zbornik 2, št. 1 (1966): 26–36.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gmaner, Chrystophorus
Christoph Gmaner
* Maribor, 1616
Poklic ali dejavnost
Pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu
Zaposlitev
Kanonik v mestu Krka na Koroškem.
Šolanje
2. 3. 1634: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1634: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gobb, Leonard
* Trst
Poklic ali dejavnost
Organist
Zaposlitev
1631–1632: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani
Pot
1631–1632: Ljubljana
Viri in literatura
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Radole, Giuseppe. La Civica Cappella di San Giusto in Trieste. Trst : Libreria Internazionale "Italo Svevo", 1970.
Göttersdorf, Barbara
* domnevno Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarka
Zaposlitev
Skupaj z impresarijem Franzom Antonom Göttersdorfom sta vodila operno skupino.
Poti
1786: Banská Bystrica
1786/1787: Prešov
1786/1787: Košice
1788: Banská Štiavnica
1788: Levoča
9. 1788–2. 1789: Ljubljana
Povezane osebe
Franz Anton Göttersdorf
Viri in literatura
Cesnaková-Michalcová, Milena. Geschichte des deutschsprachigen Theaters in der Slowakei. Dunaj: Böhlau, 1997.
Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske granice 1789. godine«. Arti musices 44, št. 2 (2013) : 187–200.
Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Göttersdorf, Franz Anton
* domnevno Nemčija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Zaposlitev
Skupaj z impresarko Barbaro Göttersdorf sta vodila operno skupino.
Karlovec: gledališki direktor
Poti
V Ljubljano je prišel iz Madžarske
18. 9. 1788–2. 1789: Ljubljana
2. 1789: Karlovec
Povezane osebe
Barbara Göttersdorf
Viri in literatura
Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje
pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske
granice 1789. godine«.
Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Götzl, Václav Josef
Jožef Venceslav Götzel
* Češka
+ Ljubljana, 1723
Poklic ali dejavnost
Učitelj petja v šoli ljubljanske stolnice
»ludi, chorique magister ecclesiae cathedralis«
Pot
1720: Ljubljana
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 35/42.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Goldoni, Carlo
Karl
* Benetke, 1707
Poklic ali dejavnost
Libretist
Poti
Ljubljana
Vipava
Gorica
Gradec
Dela
1757: L'Arcadia in Brenta
1757: L'Imperio delle Donne
1761: La locandiera
po 1765: Bäuerin bei Hofe
Viri in literatura
Radics, Peter.
Steinheuer, Joachim. »Goldoni, Carlo Osvaldo«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Weiss, Piero. »Goldoni, Carlo«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.
Gombossy, Josip Gabrijel, OFM
* Varaždin, 4. 3. 1704
+ Virovitica, 30. 12. 1748
Poklic ali dejavnost
Organist
Zaposlitev
1729: organist v Ormožu
1730: organist v Remetincu
1732: organist v Szigetváru
1741, 1745: organist v Vitrovitici
Razno
1721: vstop v frančiškanski red
Bil je aristokrat.
Viri in literatura
Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Gossiagg, Gregor
Gregorius Gossiagg
Gregor Gosiagg
* Novo mesto, 1649
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
22. 3. 1661: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1661: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Gošelj, Janez Gašper
Kaspar Goschell
Kaspar Goschel
Gasparus Goshell
Gašpar Koželj
* Ljubljana
+ Ljubljana, 15. 2. 1716
Poklic ali dejavnost
Violinist
Klavičembalist
Harfist
Organist
Kitarist
Skladatelj
Šolanje
1665–1670: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Organist v graškem Ferdinandeumu.
1680–1716: organist v ljubljanski stolnici
Pomočnik glavnega organista v ljubljanski stolnici
1701, 1705: vodja Academiae philharmonicorum v Ljubljani
Pot
22. 10. 1668: Gradec; »auditurus logicus«
Dela
Psalmi vespertini
Compositionum musicalium fasciculus
Missa cum instrumentis necesariis
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Grems, Marija Ksaverija, OP
Marija Uršula Terezija
* Innsbruck, 9. 1678
+ Radlje ob Dravi, 15. 3. 1732
Poklic ali dejavnost
Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi
Zaposlitev
Farmacevtka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi
Pot
1694: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.
Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokoli lavantinske škofije 1731–1734, št. 6.
Mlinarič, Jože.
Greß, Ludwig
Gressmann
Greßmann
Gress
* Mutzig in Elsass, ok. 1747
+ Gradec, 27. 9. 1824
Poklic ali dejavnost
Orglar v Gradcu
Šolanje
Gradec: vajenec v orglarski delavnici Casparja Mitterreiterja
Zaposlitev
1780: prevzel je delavnico orglarja Kasparja Mitterreiterja
Poti
ok. 1770: Gradec
1810: ozemlje današnje Slovenije
Delo
1810: orgle za cerkev v Mali Nedelji
Razno
1780: poroka z vdovo orglarja Kasparja Mitterreiterja
Viri in literatura
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Grill, Franc Ksaverij
* Hartberg
Poklic ali dejavnost
Glasbeni učitelj
Zaposlitev
1723–1741: regens chori v župnijski cerkvi v Mariboru.
1723–1741: ludimagister v župnijski cerkvi v Mariboru.
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Gruber, Franc Saleški
* Ptuj, 16. 12. 1778
+ 15. 2. 1853
Poklic ali dejavnost
8. 3. 1803: kurat v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
24. 3. 1807–26. 10. 1824: regens chori v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
Šolanje
4. 9. 1802: mašniško posvečenje v Gradcu
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.
Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«.
V:
Guadagnini, Giovanni
* Italija
Poklic ali dejavnost
Impresarij
Pot
1776: Gorica; opera Il ratto della sposa
Viri in literatura
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Gualandi, Diamante
Diamante Maria di Bologna
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Pevka v operni skupini neznanega impresarija.
Poti
1739: Gorica
1739: Celovec
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.
Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.
Gudagnini, Giovanni
* Italija
Poklic ali dejavnost
Operni pevec
Pot
1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte
Viri in literatura
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Guttmann, Ivan Đuro Konstancije, OFM
Styrian
* Maribor, 14. 4. 1730
+ Sigetvár, 20. 11. 1766
Poklic ali dejavnost
Učitelj petja in orgel
Kantor
Organist
Zaposlitev
1754–1755, 1764–1765: kantor in organist v Čakovcu
1756–1757: kantor in organist v Zagrebu
1758: kantor in organist v Križevcih
1762–1763: učitelj orgel, kantor in organist v Ormožu
1764–1765: učitelj orgel in petja v Čakovcu
1766: učitelj orgel, kantor, organist v Szigetváru
Poti
1754–1755, 1764–1765: Čakovec
1756–1757: Zagreb
1758: Križevci
1762–1763: Ormož
1764–1765: Čakovec
1766: Szigetvár
Razno
1749: vstopil je v frančiškanski red
Viri in literatura
Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Habersack, Štefan
Poklic ali dejavnost
Orglar v Gradcu
Pot
1720: ozemlje današnje Slovenije
Delo
Ok. 1720: orgle za cerkev sv. Ožbalta v kraju Ožbalt pri Podvelki
Viri in literatura
Hägglinger, Jacob
Jacob Häkhlinger
Jacob Hayglinger
+ Gradec, 13. 5. 1699
Poklic ali dejavnost
Orglar
Šolanje
Vajenec v orglarski delavnici orglarja Johannesa Georga Lillingsa.
Deli
1689: orgle za cerkev v kraju Straßgang v Gradcu
1696: orgle za cerkev sv. Jurija na Ptuju
Razno
Pred 1689: poroka z Rosino
Po 1699: delavnico prevzame orglar Johann Andreas Schwarz
Povezane osebe
Johann Andreas Schwarz
Viri in literatura
Diözesanarchiv Graz, Matrikel Graz–Hl.-Blut, Sch. 56, Totenbuch X, pag. 199.
Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Harant, Marija Rozalija, OP
Harent
* Gleisdorf, 1711
Poklic ali dejavnost
1756, 1767: regens chori
Pot
4. 8. 1733: Studenice; članica dominikanskega reda
Viri in literatura
Mlinarič, Jože.
Harte, Ferdinand
* Nemčija
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Pevec
Zaposlitev
1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem
Član operne skupine Wilhelma Frasla.
Pot
1804/1805: Ljubljana
Povezane osebe
Giuseppe Calvi
Wilhelm Frasel
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Hartmann, Christian
Hartman
* Celje
Poklic ali dejavnost
»rector chori« v Celju
Skladatelj
Poti
1617: Gradec; skladatelj na sprejemu nadvojvode ob vrnitvi iz kronanja za češkega kralja.
1619: Gradec; skladatelj ob sprejemu rimskega cesarja
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Kohlbach, Rochus.
Puschnig, Reiner. »Frühbarocke Festmusiken in
Graz«. V:
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Haselbeck, Joseph Anton
Poklic ali dejavnost
Pevec
Domnevno libretist
Skladatelj
Zaposlitev
Član nemške operne skupine impresarija Georga Schantrocha.
Pot
1801: Ljubljana
Delo
Glasba za igro Caspar der Feldtrompeter (izvedena 19. 1. 1815)
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Radics, Peter.
Haubitz, Hans
Hans Hauwitz
* Maribor
Poklic ali dejavnost
Altist
Zaposlitev
8. 11. 1600: »Copeischreiber« na graškem dvoru
8. 6. 1602: tajnik na graškem dvoru
7. 5. 1606: glasbenik na graškem dvoru
Razno
1609: zadnja omemba Haubitza na graškem dvoru
Viri in literatura
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: VIII–95, XI–65.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: I–87, V–25, VII–35, IX–45.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607: II–66.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: IX–48.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: I–27, II–46, IX–3.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 218.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1607: Bd 22, fol. 45.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Heichele, Johann
Giovanni
Poklic ali dejavnost
Izdelovalec klavirjev in čembalov
Zaposlitev
1802: ustanovitev delavnice v Trstu
Poti
Po 1800: selitev v Trst
1802: Trst; kot izdelovalec klavirjev in čembalov je pridobil meščanske pravice
Razno
8. 3. 1790: kot izdelovalec klavirjev je pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana
Heichele je kot izdelovalec glasbil deloval vsaj do leta 1820.
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Domstadt Laibach 1786–1899, sign. 767.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Landeshauptstadt Laibach 1786–1867, Laibach 1867, sign. 787.
Clinkscale, Martha Novak.
Dugulin, Adriano.
Koter, Darja.
Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.
Heigele, Thomas
* Bavarska
Poklic ali dejavnost
Glasbeni učitelj
Duhovnik
Zaposlitev
1630–1632: glasbeni učitelj in nadzornik v noviciatu na gradu Fala
1633: duhovnik v župniji Puščava
Viri in literatura
Skuhala, Ivan.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Heimerle, Vito Dominik, OFM
Heimerl
* Bavarska, 1683
+ Karlovec, 26. 3. 1743
Poklic ali dejavnost
Organist
Pot
1706: Novo mesto; vstop v frančiškanski red
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Heipl, Franc Ksaver
* Celje, 1681
+ Podvinci, 28. 3. 1764 (Pokopan v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju.)
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Chori magister
Šolanje
Dunaj: študij
1711: mašniško posvečenje
Zaposlitev
20. 10. 1712–2. 1714: chori magister kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu
20. 10. 1712–2. 1714: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
1714: vikar v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju
1719–1756: duhovnik v cerkvi sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah
Razno
Do 1714: član kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.
Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.«
V:
Heipl, Jožef Maksimilijan
* Gradec, 1676
+ Bruck na Muri, 1754
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Chori magister
Šolanje
Ruše: osnovna šola
Gorica: filozofija
Dunaj: teologija; 1700: mašniško posvečenje
Rim: nagrada za doktorsko nalogo
Zaposlitev
1. 1. 1705–8. 1709: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
1705–1730: duhovnik v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.
Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.«
V:
Helmböck ml.
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1781/1782: Ljubljana
Sorodstvo
Oče: Helmböck st.
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Helmböck st.
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, program za komedijo
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .
Helmböck st.
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Sorodstvo
Sin: Helmböck ml.
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Helmböck ml.
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Hennig, Matthias
Poklic ali dejavnost
Orglar v Beljaku
Pot
18. stoletje: gostoval na ozemlju današnje Slovenije
Delo
18. stoletje: orgle v cerkvi v Starem Logu pri Kočevju
Viri in literatura
Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.
Herandt, Johann Ludwig
Johann Herandt
* Kamnik, 1629
Poklic ali dejavnost
Vikar v Kamniku
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
10. 1649: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
Po 1653: vrnitev v Kamnik
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Herbaldus, Johann Bapt.
Janez Herbald
Joannes Herbaldus
Johann Herbolt
* Kamnik
Poklic ali dejavnost
Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
11. 1674: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Herberstein, Žiga Krištof grof
Sigismund Krištof grof Herberstein
Hieronim
* Ljubljana, 13. 2. 1644
+ Perugia, 1711
Poklic ali dejavnost
Mecen glasbene kapele v ljubljanski stolnici
Šolanje
Pred 1661: jezuitska šola v Gradcu
1661–1665: teologija v Rimu
Zaposlitev
20. 4. 1683: ljubljanski škof
Pot
1701: Perugia
Viri in literatura
Koter, Darja.
Lesar, Josip. »Herberstein, Sigismund Krištof, grof (1644–1711)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 5. marca 2018. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi229076/.
Hermann, Johann Peter
* Anspach, 1736
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Razno
Plesalec v operetah
1772: debitant
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Himmelreich, Benedikt Adam, OFM
Adam Benedikt Hommerleich
* Češka, 14. 10. 1724
+ Čakovec, 4. 4. 1769
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Organist
Kantor
Šolanje
1746: bogoslovec v kraju Pécs
Zaposlitev
1746: organist v kraju Pécs
1750–1753: organist in kantor v kraju Siklós
1754: organist in kantor v Hrastovici
1755–1757: organist in kantor v Ormožu
1758: učitelj petja in orgel ter organist in kantor v kraju Szigetvár
1759–1764: organist in kantor v kraju Nagyatád
1765, 1766: organist in kantor v kraju Siklós
1766: učitelj petja in orgel v kraju Siklós
1768–1769: organist in kantor v Čakovcu
Razno
8. 9. 1742: mašniško posvečenje v Ormožu
Viri in literatura
Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Hirsch, Sophia
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Članica gledališke skupine Georga Schantrocha
Pot
1801: Ljubljana
Povezane osebe
Georg Schantroch
Viri in literatura
Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Hirschpöck, Henricus, OFM
* Bavarska, ok. 1660
+ Ljubljana, 24. 7. 1733
Poklic ali dejavnost
Organist
Razno
1686: član frančiškanskega reda
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.
Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.
Hočevar, Janez Jurij
Gottscheer
Gottseer
Joanne Georgio Gottscheer
Johannes Georgius Gottscheer
Gotscheer
Candidus
* Novo mesto, 2. 10. 1656
+ Ljubljana, 1714
Poklic ali dejavnost
Astronomist
Instrumentalist
Skladatelj
Glasbeni direktor jezuitskega gledališča v Ljubljani
Šolanje
Ljubljana: jezuitska šola
Padova: študij prava
Dela
1690: glasba za jezuitsko šolsko igro Joseph Austriacus in Josepho Aegyptio adumbratus
1710: glasba za jezuitsko šolsko igro Magnamitatis belli et pacis arbitra materna pietate et regia munificentia vindicata in Critolaio boni publici vindice
1712: Ericus disertus Frothonis Daniae Regis ex capitali hoste amicus, gener
1713: Caecilia in et cum Valeriano de profano amore triumphans
[S. A.]: Litaniae lauretanae
Razno
1659–1701: član Academiae philharmonicorum Labacensis
1690: poroka z Marijo Katarino Mengalijo
1695: član Academiae operosorum Labacensium
Viri in literatura
Blažeković, Zdravko. »Hočevar, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Steska, Viktor. »Dolničarjeva Bibliotheca
Labacensis publica«.
Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Höffer, Janez Bertold
Höffern Saalfeldt
* Ljubljana, 24. 7. 1667
+ Ljubljana, 15. 6. 1718
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Instrumentalist (teorba, lutnja)
Dirigent
Šolanje
Ljubljana: jezuitski kolegij
Dunaj
Salzburg
Dela
1715: Magdalenae Conversio, Oratorium musicis adaptatum concentibus
1715: Mors et Vita, melodramaticale oratorium
1716: Patientia Victrix in Amico Job
Lilicon
Razno
Član Academiae operosorum v Ljubljani
Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani
Viri in literatura
Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.
Blažeković, Zdravko in Dragotin Cvetko. »Höffer, Janez Bertold von«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Hökl
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Sorodstvo
Žena: Mme Hökl
Razno
Plesalec v operetah
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Hökl
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Hökl
Poklic ali dejavnost
Baletna plesalka
Zaposlitev
Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Sorodstvo
Mož: Hökl
Razno
Plesalka v operetah
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Hökl
Viri in literatura
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Höller, Anton
* Neukirchen (Spodnja Avstrija), 1760
+ 1826
Poklic ali dejavnost
Organist
Zaposlitev
9. 11. 1800: organist v ljubljanski stolnici
Poti
Pred 1799: Benetke
11. 1801: Gradec; skupaj z glasbeno kapelo ljubljanske stolnice
Dela
1817: izvedba Kvarteta za klarinet, rog, violončelo in klavir
1818: Aria seria za tenor z obligatno flavto in obligatnim rogom
1818: Variacije za obo, violončelo in orkester
[S. A.]: Duo sonata za dve flavti
Razno
1801: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.
Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.
Hommerleich, Adam Benedikt, OFM
* Češka, 14. 10. 1724
+ Čakovec, 4. 4. 1769
Poklic ali dejavnost
Organist
Kantor
Zaposlitev
1746: organist v kraju Pečuh
1750–1753: organist v kraju Hrastovica
1750–1753: organist v kraju Šikloš
1758: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Siget
1768–1769: Čakovec
Deloval je v kraju Attad
Deloval je v kraju Šikloš
Pot
1755–1758: Ormož
Razno
1742: vstop v frančiškanski red
1743: sprejel zaobljube v Ormožu
Viri in literatura
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Huber, August
* Rastatt (Baden), 1752
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Sorodstvo
Oče: Michel Huber
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Michel Huber
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Huber, Michel
* Straubing (Bayern), 1725
Poklic ali dejavnost
Baletni plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Sorodstvo
Sin: August Huber
Razno
1747: debitant
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
August Huber
Viri in literatura
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Hummel, Jan Nepomuk
Johann
* Bratislava, 14. 11. 1778
+ Weimar, 17. 10. 1837
Poklic ali dejavnost
Pianist
Skladatelj
Pot
5. 2. 1796: Ljubljana; koncert v Stanovskem gledališču
Viri in literatura
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.
Kroll, Mark, in Joel Sachs. »Hummel, Johann Nepomuk«. V: Grove Music Online. Obiskano 5. marca 2018.
Wikipedia. »Johann Nepomuk Hummel«. Obiskano 5. marca 2018. http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Nepomuk_Hummel .
Hutti
Poklic ali dejavnost
Baletna plesalka
Pevka
Zaposlitev
Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja
Pot
1779/1780: Ljubljana
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Illeeritz, Augustinus
Augustin Illetschitsch
Augustin Illeschitz
* Kranj, 1588
Poklic ali dejavnost
Pesnik (omemba iz Škofje Loke)
Diskantist na graškem dvoru
Pot
7. 9. 1604: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Stiftsbibliothek Rein, Cod. 168: Vinculum herpicum Habspurgicum.
Stiftsbibliothek Rein, Cod. 169: Hieroglypha symbolica v. 7. Aug. 1605.
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Insinger, Franc de Paula, SJ
Isinger
* ok. 1720
+ Ljubljana, 1773
Poklic ali dejavnost
Glasbenik
Jezuit
Zaposlitev
Linz: pridigar
Celovec: učitelj
Krems: učitelj
Pot
1766: Ljubljana
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Glonar, Joža. »Isinger, Franc de Paula«. V: Slovenska biografija. Obiskano 8. marca 2018.
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi243823/.
Ioos, Johann Peter
* Stuttgart, 1750
+ Salzburg, 25. 1. 1782
Poklic ali dejavnost
Plesalec
Zaposlitev
Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja.
Pot
1779/1780: Ljubljana
Razno
1772: debitant
Nastopal je v operetah
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Viri in literatura
Bärstecher, Johann Gottlieb.
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .
Isanz, Felix
* Dobrla vas
Poklic ali dejavnost
Pevec
Pot
25. 3. 1668: Gradec; član Ferdinandeuma
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Ischanitz, Georg
Georg Isaniz
Georgius Isänz
Jurij Ižanec
* Kranj
+ Gradec, pokopališče sv. Jurija
Poklic ali dejavnost
Organist v graški jezuitski cerkvi
Vojak
Šolanje
11. 1675: Ferdinandeum v Gradcu
1676: ponovna omemba v Ferdinandeumu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Ivančić, Amandus, OSPPE
Krstno ime: Matthias Leopold
Amando Ivanschiz
Ivanschitz
Ivanšič
Ivantschiz
Ivanschütz
Ivančič
Ivan Schütz
Ivanczicz
Ivanchich
Ivancichz
Juwanschitz
Ivancsicsh
Ivancsics
Iwanszyc
Ivano Schitz
Iffanschiz
Ivanczizki
Ivantschitsch
Ivantsitz
Ivansits
Juanzitz
* Wiener Neustadt, 24. 7. 1727
+ 1758
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Poti
1755: samostan Maria–Trost v Gradcu
Dela
Gl. MGG Online in Grove Music Online
Razno
Vstopil je v pavlinski samostan
Viri in literatura
Blažeković, Zdravko. »Ivanschiz, Amandus«. V: MGG Online. Obiskano 10. marca 2018.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1959.
Jochymczyk, Maciej.
Pokorn, Danilo. »Amandus Ivančič (Ivanschiz)
– prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma«. V:
Pokorn, Danilo. »Ivanschiz, Amandus«. V: Grove Music Online. Obiskano 10. marca 2018.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018. http://opac.rism.info/metaopac/singleHit.do?methodToCall=showHit&curPos=1&identifier=251_SOLR_SERVER_2008869207.
RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018.
Jänesch, Adam
Domnevno Adam Janež
* domnevno iz Kranjske
Poklic ali dejavnost
1619: instrumentalist na dunajskem dvoru
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
Jahl, Matej Maksimilijan, OFM
* Zwittan (domnevno Zwittau/Svitavy)
+ Koprivnica, 25. 5. 1796
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Zaposlitev
1755–1757, 1762–1763: kantor in organist v kraju Hrastovica
1758: organist in kantor v kraju Remetinec
1759: učitelj orgel, kantor in organist v Krapini
1764, 1770–1772: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v kraju Kanjiža
1765–1766: organist in kantor v kraju Máriagyűd
1767: kantor in organist v kraju Pécs
1768–1769: kantor in organist v kraju Križevci
1775–1779: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v Ormožu
1780–1782, 1783–1796: kantor in organist v Koprivnici
1780–1782: učitelj petja in orgel v kraju Koprivnica
Poti
1755–1757, 1762–1763: Hrastovica
1758: Remetinec
1764, 1770–1772: Kanjiža
1765–1766: Máriagyűd
1767: Pécs
1768–1769: Križevci
1773: Krapina
1775–1779 Ormož
1780–1782, 1783–1796: Koprivnica
Razno
1748: vstop v red bratov frančiškanov v Ormožu
1749: prejel zaobljube v Ormožu
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Janeček, Janez Frančišek
Johann Franz Janetschekh
Jan František Janeček
Joannes Franciscus Janecheck
Janez Janetschekh
Franz Gehenek
Janez Janžek
Franc Janez Geneschek
Johann Janetschek
Joanez Janeček
* Poděbrady, 1697
+ Celje, po 1777
Poklic ali dejavnost
Orglar v Celju
Dela
1726: pozitiv za katedralo v Zagrebu
1730: pozitiv za cerkev sv. Barbare v Malahorni
1731: pozitiv za cerkev sv. Marije Magdalene v kraju Govce
1731: pozitiv za cerkev v kraju Pesek pri Podčetrtku
1733: pozitiv za cerkev v kraju Brdovec
1734: pozitiv za cerkev v kraju Pilštanj
1734: velike orgle za glavni kor ljubljanske stolnice
1736: orgle v podružnični cerkvi v Botričnici
1739: pozitiv za stranski kor stolne cerkve v Ljubljani
1739: pozitiv za cerkev sv. Jurija na Ptuju
1740: orgle za cerkev sv. Marka v Zagrebu
1740: pozitiv za cerkev sv. Urha v Slančjem Vrhu
1740: pozitiv za cerkev sv. Doroteje v Dornavi
1742: orgle v cistercijaskem samostanu v Kostanjevici
1742: orgle za cerkev sv. Jožefa v Studenicah pri Mariboru
1743: pozitiv za cerkev sv. Hijacinte v Rogatcu
1743: orgle za cerkev Crngrobu
1745: pozitiv za župnijsko cerkev v Zavrču
1747: orgle v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični
1749: orgle za župnijsko cerkev v kraju Trbovlje
1750: pozitiv za cerkev Sveti Duh pri Podlehniku
1752: orgle za cerkev v kraju Kupinec
1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Ruše
1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sladka Gora
Ok. 1755: orgle za cerkev sv. Jurija v kraju Purga (Lepoglava)
1756: pozitiv za cerkev v Logu pri Vipavi
1757: orgle za podružnično cerkev v kraju Podlipovica
1760: orgle za župnijsko cerkev v Ponikvah
1763: orgle za cerkev v Brezju pri Čermožišah
1764: orgle za cerkev minoritskega samostana v Olimju
1767: orgle za cerkev sv. Barbare v Idriji
1767: pozitiv za župnijsko cerkev v kraju Sisak
1768: pozitiv za cerkev v kraju Vine pri Zagorju
1770: pozitiv za cerkev sv. Pankracija v kraju Lemberg
1771: orgle za župnijsko cerkev v kraju Lemberg
1771: orgle za danes župnijsko cerkev v kraju Brezovica
1775: orgle za cerkev v kraju Nova Cerkev
1776: orgle za cerkev v kraju Spodnje Tinsko
1777: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sela (Sisak)
Razno
1721: poroka z neko Marijo iz Celja
1722: pridobil meščanske pravice mesta Celje
1759–1761: župan mesta Celje
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 227/20.
Fendre, Petra. »Orgle v dekanijah Celje in Žalec«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.
Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.
Orožen, Ignac.
Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.
Rola, Marjan. »Dekanija Zavrč«.
Smrekar, Josip. »Spomenica o orglah
ljubljanske stolnice«.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.
Štefančič, Tatjana, ur. Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2016.
Janeschigg, Jurij
Jurij Janešik
+ Straden, 2. 10. 1707
Poklic ali dejavnost
Chori magister
Duhovnik
Zaposlitev
7. 1688–4. 1690: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
1690: duhovnik v cerkvi sv. Jurija v Svetem Juriju pri Ščavnici
1692: duhovnik in dekan v Gornji Radgoni
Pot
1700: Straden
Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec:
Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«.
V:
Jauck, Johann Balthasar
Johannes Jauck
Johann Jauck
Jaukh
Jauckh
Johan Baltasar Jauh
* Šoštanj
+ Gradec, 20. 5. 1758
Poklic ali dejavnost
1732: izdelovalec lutenj in violin
1742: izdelovalec harf
Šolanje
Gradec: učenec in kasneje zet Johanna Michaela Albana
Zaposlitev
Prevzel delavnico svojega učitelja, izdelovalca violin, Johanna Michaela Albana v Gradcu.
Razno
3. 9. 1732: poroka z Elisabetho Alban, hčerka Jauckovega učitelja Johanna Michaela Albana
18. 5. 1756: smrt Elisabethe Alban
25. 8. 1756: poroka z Evo Schweiger
Viri in literatura
Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1732.
Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1742.
Sterbematrikel Landesregierungarchiv Graz, Ea. 1740–VI–76.
Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Jelačić, Sigismund Aleksa, OFM
Jellačić
* Krapina, 26. 3. 1699
+ Koprivnica, 15. 5. 1768
Poklic ali dejavnost
Organist
Šolanje
1719–1722: študij v Budimu (zahodni del Budimpešte)
Zaposlitev
1727: učitelj petja in orgel v Ormožu
1740: organist v Hrastovici
1742–1743: organist v Kanjiži
Po 1750: organist v Krapini
Razno
1715: vstopil v red frančiškanskih bratov
1723: prejel mašniško posvečenje
Bil je aristokrat.
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Jelich, Vincenz
Vincenz Jelitsch
Vincenz Jelicich
Vincenz Jeletschitsch
Vincenz Jelic
Vincenz Jelik
* Rijeka, 1595/1596
+ Saverne, ok. 1636
Poklic ali dejavnost
Deški pevec
1615: instrumentalist na graškem dvoru
Šolanje
1610: Ferdinandeum v Gradcu
18. 9. 1610: vpis v prvi letnik jezuitske univerze v Gradcu
23. 6. 1612: vpisan kot »ex prima classe Grammatices« jezuitske univerze v Gradcu
1615: študij na univerzi v Gradcu
29. 3. 1616: član Ferdinandeuma v Gradcu
Zaposlitev
8. 9. 1606: član glasbene kapele na graškem dvoru
Po 1612: Kapellmeister na dvoru nadvojvode Maximiliana von und zu Trauttmansdorff
1613–1614: kot glasbenik na graškem Ferdinandeumu je sodeloval pri dvornem in cerkvenem muziciranju v Gradcu
1615: dvorni glasbenik v Gradcu
1615: študent graškega Ferdinandeuma
Instrumentalist in tenorist v glasbeni kapeli na dvoru Leopolda v mestu Saverne.
Poti
1606: Gradec; dvor
1609: Rijeka: po mutaciji
Na poti iz Gradca v Rijeko je prečkal Ljubljano.
1610: Gradec
1617: Saverne; dvor nadvojvode Leopolda, kjer je bil posvečen
Razno
Sodelovanje z Ballestro, Kapellmeistrom na dvoru Leopoda v Savernu in instrumentalistom na graškem dvoru.
Viri in literatura
Jelich, Vincenz.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: III–18, 40.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1615: III–38, IX–59.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 184.
Universitätsbibliothek Graz, Universität–Matrikeln, fol. 29.
Blažeković, Zdravko. »Jelić, Vinko«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.
Bujič, Bojan in Stanislav Tuksar. »Jelić, Vincenz«. V: Grove Music Online. Obiskano 4. aprila 2018.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Jesenko, Josip Matija, OFM
Jessenko Josephus
* ok. 1704
+ Brežice, 19. 4. 1777
Poklic ali dejavnost
Mizar
Izdelovalec orgelskih omar
Orglar
Zaposlitev
1752: organist v Klanjcu
1753–1761: orglar v Klanjcu
Poti
Tirolska; pomočnik v orgelski delavnici Gaudentiusa Köcka
1764: Brežice; frančiškanski samostan
Razno
1725: vstop v red frančiškanskih bratov v Nazarjah
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.
Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.
Dobravec, Jurij. »Tirolski vplivi od včeraj
in danes«.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Jochardt, Georg
Georg Jochart
* Celje
Poklic ali dejavnost
Pevec na graškem dvoru
Šolanje
1605: Ferdinandeum v Gradcu
Pot
1605: Gradec
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Jugavitsch, Johann
Janez Juvanič
Joannes Juvanitsch
Domnevno Janž Jurij Jugovič
* Kranj, 1639
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cervi v Gradcu
Tenorist v jezuitski cervi v Gradcu
Šolanje
11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
1697, 1719: ljubljanski mestni piskač
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Juninger, Marija Frančiška, OP
* Bavarska (Balhamen; verjetno Baldham), 1707
Poklic ali dejavnost
1756: organistka v Studenicah
Šolanje
Pred 1727: uršulinski samostan v Salzburgu
Poti
4. 8. 1727: članica dominikanskega samostana v Studenicah
(ok. 1756: vstop v dominikanski samostan v Studenicah)
Viri in literatura
Mlinarič, Jože.
Mlinarič, Jože.
Ožinger, Anton.
Jurjević, Atanazije
Athanasius
Atanazij Jurjević
Georgiceus
Grgičević
Georgiceo
Jurievich–Dalmata
Athanas
Georgiceus
* Split, ok. 1590
+ Dunaj, ok. 1640
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Šolanje
Ljubljana
Zaposlitev
1607–1609: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani
Pot
1607–1609: Ljubljana
Delo
1635: Pisni za najpoglavitije, najsvetije i najveselije dni svega godišja složene: i kako se u organe s jednim glasom mogu spivati, napravljene
Viri in literatura
Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
Hrvatski biografski leksikon. »Jurjević, Atanazije«. Obiskano 4. aprila 2018. http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=9296.
Stipčević, Ennio. »Jurjević, Atanazije«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.
Jurlitsch, Georg, SJ
Gurlicz
+ Kranjska
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
Ok. 1600–1608: tenorist na graškem dvoru
1606: kurat na dvoru v Gradcu
Šolanje
Gradec: jezuitska univerza
Med študijem je bil zborovski pevec v jezuitskem redu v Gradcu.
Razno
1606: prva sveta maša po posvečenju v Gradcu
Viri in literatura
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1603: X–20.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: I–5, II–6, VIII–24.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: III–76, X–55.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VII–19.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1605: Bd 20, fol. 6, 341.
Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 121, 479.
Steiermärkische Landesarchiv, Kammer–Registratur 1603: Bd 69, fol. 429.
Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Kaffka, Theresia
Rosengerger
* Linz, 1757
Poklic ali dejavnost
Pevka
Zaposlitev
Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja.
Pot
1779/1780: Ljubljana
Povezane osebe
Emanuel Schikaneder
Viri in literatura
Theaterkalender: auf das Jahr […] Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .
Kalchas, N. N.
* Italija
Poklic ali dejavnost
Pevec
Zaposlitev
1795: pevec v operni skupini Giuseppa Piovania
Pot
1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro
Povezane osebe
Giuseppe Piovani
Viri in literatura
Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto
Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
Kastner, Pavel, OCist
Aleksander
* Ljubljana, 25. 1. 1717
+ Stična, 23. 8. 1757
Poklic ali dejavnost
Kantor
Šolanje
1750–1752: Rein
Razno
29. 9. 1739: vstop v cistercijanski red v Stični
Viri in literatura
Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.
Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, fasc. 8.
P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.
Stiftsbibliothek Rein, A lat. IX, X: 1750–1752: Lehr, Diarium, Runense.
Stiftsbibliothek Rein, Litterae rotulares IV, no. 11.
Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 64.
Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.
Kechelsberg, Mater Leopoldina Pierina pl., OSU
* Benetke, 1696
+ Ljubljana, 15. 8. 1726
Poklic ali dejavnost
Altistka
Pot
7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red
Viri in literatura
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.
Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.
Kegl, Jurij
* okolica Karlovca
Poklic ali dejavnost
1613: subdiakon
Zaposlitev
Pred 1613: diskantist na dvoru poljskega kralja Sigismunda III.
Maribor: »prefectus chori«
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Kenta, Thomas
Tomaž Kenta
Thomas Khenta
* Ljubljana
Poklic ali dejavnost
Trobentač
Trombonist
Šolanje
1665: Ferdinandeum v Gradcu
20. 2. 1674: Ferdinandeum v Gradcu
Zaposlitev
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Kerbiz, Antonius
Anton Kerbiz
* Dobrla vas, 1617
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
8. 11. 1638: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Keršovan, Adam
Adam Khorschowang
* nadškofija Ljubljana
Zaposlitev
1606: organist v župnijski cerkvi v Celovcu
1606: organist v samostanu Vetrinj
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Kessler, Adam
* Češka
Zaposlitev
1741: organist v župnijski cerkvi v Mariboru
Pot
1705: Maribor
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).
Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
Khöffer, Marija Magdalena, OP
* Völkermarkt
+ Radlje ob Dravi, 2. 4. 1721
Poklic ali dejavnost
Godalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi
Tolkalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi
Sopranistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi
Šolanje
ok. 1662: učenje petja in glasbe
Pot
1662: Radlje ob Dravi; vstop v dominikanski samostan
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.
Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokol lavantinske škofije 1718–1722, št. 3.
Mlinarič, Jože.
Killer, Johann
Joannes Killer
Janez Killer
* Ljubljana, 1639
+ Ljubljana, 1638
Poklic ali dejavnost
Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Kirchebnerin, Ursula, OSU
S. Odilija Uršula Kirchebner
* Natters na Tirolskem, 1705
+ Ljubljana, 24. 4. 1731
Poklic ali dejavnost
Kontratenoristka
Pot
28. 10. 1725: Ljubljana; vstop v uršulinski red
Viri in literatura
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.
Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.
Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.
Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.
Klaminger, Josip Kajo, OFM
Styrian
* Gleisdorf, 25. 2. 1735
Poklic ali dejavnost
Kantor
Organist
Učitelj petja in orgel
Zaposlitev
1762, 1763–1764, 1765, 1769–1770: organist in kantor v kraju Siklós
1763–1764: učitelj petja in orgel v kraju Siklós
1766–1767: učitelj petja in orgel v Krapini
1766–1767, 1768: kantor in organist v kraju Krapina
Po 1767: Križevci
1777–1778: kantor v kraju Koprivnica
1777–1778: organist ter učitelj petja in orgel v Koprivnici
1780, 1781, 1782: organist in kantor v Ormožu
1780, 1782: učitelj petja in orgel v Ormožu
Razno
1756: vstop v red frančiškanskih bratov
1761: mašniško posvečenje
1784: selitev v avstrijsko provinco
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Klančnik, Karel
Carl Khlantschnigg
Poklic ali dejavnost
1675: organist in kantor v župnijski cerkvi v Celovcu
Pot
V Celovec je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.
Viri in literatura
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.
Kleindienst, Georg
+ Leoben, 1651
Poklic ali dejavnost
Organist
Regens chori
Zaposlitev
Pred 1600: učitelj na Ptuju
Učitelj v kraju Leoben
Organist v kraju Leoben
Regens chori v kraju Leoben
Pot
Leoben: 1600
Viri in literatura
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Kmeting, Marko Franjo, OFM
Carinthian
* Kranj, 1661
+ Remetinec, 12. 7. 1702
Poklic ali dejavnost
Organist
Chori magister
Zaposlitev
1689: organist v Krapini
1690–1693: organist v Zagrebu
1693: chori magister v Zagrebu
1694–1695: organist v Čakovcu
1696: organist v Ormožu
1697–1698: organist v Krapini
Razno
1687: vstop v frančiškanski samostan v Ormožu
1688: zaobljuba v Ormožu
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Knechtl, Andreas, SJ
* domnevno v Mariboru, 1628
+ domnevno v Passavu, 1690
Poklic ali dejavnost
Jezuitski skladatelj
Zaposlitev
Passau: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju
Dunaj: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju
Delo
1686: Erliche Gemütserquickung Das ist: Unterschiedliche annehmliche Gesänge mit trostreichen, sittlichen Lehren untermischet Sambt beygesetzten melodeyen von neuen gemacht und zusammen getragen (Dunaj)
Razno
1646: član jezuitskega reda
Viri in literatura
Janda, Otto, in Friedrich Pock.
Schmidt, Leopold.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Kneer, Vincentius, FM
Vinzenz
Vincenz
* Klosterneuburg, 4. 10. 1738 (ali 1739)
+ Dunaj, domnevno 8. 5. 1808 (ali Cieszyn)
Poklic ali dejavnost
Skladatelj
Kastrat v stolnici sv. Štefana na Dunaju
Šolanje
Dunaj: filozofija
Klosterneuburg: pevska šolav Franza Witziga
Zaposlitev
1740–1748: Dunaj (čas pevskega delovanja Josepha Haydna na Dunaju)
Po 1756: farmacevt v samostanu v kraju Valtice
1758: basist v kraju Valtice
30. 4. 1775–1781, 1784–1787: prior v samostanu usmiljenih bratov v Gradcu
1781–1784: prior v Pragi
1787: prior v Linzu
Po 1787: prior v Ljubljani
Razno
1756: član usmiljenih bratov
V dunajski stolnici sv. Štefana je deloval sočasno z Josephom Haydnom.
Pevec v dunajski stolnici v času vodstva kapelnika Georga Reutterja.
Povezane osebe
Georg Reutter
Joseph Haydn
Viri in literatura
Dlabacz, Gottfried Johann.
Flotzinger, Rudolf.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Kobalius, Laurentius
Laurenz
* Kamnik, 1620
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
17. 11. 1639: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.
Kobelj, Adam
Adam Kobelius
* Cerklje na Gorenjskem
Poklic ali dejavnost
1607: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
17. 12. 1621: duhovnik v kraju Mureck
Šolanje
24. 5. 1603: mašniško posvečenje
Viri in literatura
Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Visitationsprotokoll 1607 in 1621, Protocollum ecclesiasticum.
Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec,
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Mlinarič, Jože. »Vizitacije sekovskih škofov
Martina Brennerja in Jakoba Eberleina na slovenskem Štajerskem«. V:
Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«.
V:
Koberger, Andrej Benedikt
* Ljubljana
Poklic ali dejavnost
Duhovnik
1616: govornik
1626: »musicus« (domnevno instrumentalist)
Šolanje
Celovec
Zaposlitev
Deloval je domnevno v Ljubljani ali Gornjem Gradu.
Viri in literatura
Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/344.
Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
Köller, Marija Nepomucena pl., OP
* Sankt Veit an der Glan, 1750
Poklic ali dejavnost
1772: regens chori v dominikanskem samostanu v Studenicah
Pot
1772: Studenice; članica dominikanskega reda
Viri in literatura
Mlinarič, Jože.
Kokel, Matthias
Matija Kokalj
* Ptuj, 1645
Poklic ali dejavnost
Instrumentalist in pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu
Šolanje
11. 1657: Ferdinandeum v Gradcu
Viri in literatura
Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.
Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.
Kolarić, Nikolaj Ljudevit, OFM
Nikola Kolarics
* Varaždin, 1651
+ Varaždin, 30. 9. 1704
Poklic ali dejavnost
Organist
Skladatelj
Zborovodja
Zaposlitev
1680, 1683, 1702: organist v kraju Remetinec
1680, 1688: chori magister v kraju Remetinec
1681, 1687, 1695–1701, 1703: organist v kraju Ivanić
1684–1685: organist v kraju Čakovec
1687: chori magister v kraju Ivanić
Po 1688: Križevci
1690: chori magister v kraju Ormož
1692: organist v kraju Ormož
1694: organist v kraju Krapina
Razno
1671: vstop v frančiškanski red
1672: zaobljuba v kraju Remetinec
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
Kollmayr, Ivan Godfrid, OFM
Ivan Godfrid Kollmayr
Köllmayr
* Bavarska, 17.12.1710
+ Varaždin, 30.08.1753
Poklic ali dejavnost
Učitelj orgel in petja
Organist
Zaposlitev
1736: organist v Zagrebu
1737: učitelj orgel v Ormožu
1738, 1741–1742: organist v Ivaniću
1740: organist v Čakovcu
1741 ali 1742: organist in gvardian v samostanu v Križevcih
1741–1742: učitelj petja in orgel v Ivaniću
Po 1741: organist in gvardian v Ormožu
1743: organist v Ormožu
1743: učitelj petja in orgel v Ormožu
Razno
1729: vstop v frančiškanski red v Ormožu
1730: zaobljuba
Viri in literatura
Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the